Slovenija je na vrhu košarkarske Evrope! Neverjetno, nepozabno, sanjsko, toda resnično. V velikem slogu, z devetimi zmagami in brez poraza, potem ko je na kolena spravila največje reprezentance, izkušene Grke, branilce brona Francoze, razigrane Latvijce, branilce naslova Špance in za konec še aktualne olimpijske ter svetovne podprvake Srbe (93:85). Ob največjem uspehu slovenskega športa je vsak od naštetih pristavil svoj kamenček v zlati mozaik. Ob našteti dvanajsterici so tu selektor Igor Kokoškov s pomočniki Jako Lakovičem, Aleksandrom Sekulićem in Radom Trifunovićem ter celoten štab reprezentance, ki je dva meseca letos koval to odličje, temelji so bili postavljeni že lani oziroma v letih pred tem.

24 let je minilo od prvega nastopa Slovenije pod samostojno zastavo. Po sijajnih rezultatih v nekdanji skupni državi so sledila leta neuspehov. Zdaj pa je Slovenija na tronu stare celine. V finalu je nasproti stala Srbija, ki je, čeprav je prišla na prvenstvo močno oslabljena, izjemno kakovostna izbrana vrsta. Do zadnjega je pretila, a na koncu je Slovenija odigrala velemojstrsko in to celo brez svojih prvih dveh igralcev, članov prve peterke turnirja, Dragića, ki je blestel s 35 točkami ter bil izbran tudi za MVP-ja turnirja, in Dončića, ki se je poškodoval v tretji četrtini.

Od zdaj naprej so bratje
Verjetno najboljšo tekmo v reprezentančni majici je odigral Prepelič, ki je bil odličen ves turnir, v finalu pa zablestel z 21 točkami: "Odločilna je bila ekipa in moštveni duh. Kot je dejal Blažič, mi smo od zdaj naprej bratje, in to nas je zacementiralo za vedno. Od prvega dne lanskega leta smo to čutili, ko je Kokoškov prišel v Rogaško Slatino in rekel, da je to naša ekipa, ne njegova. Takrat smo začutili neki premik v primerjavi z drugimi leti. 25 let je Slovenija čakala na to, in če je Slovenija kaj, je košarkarska država. To je največji uspeh slovenskega športa."

15 zadnjih minut je Slovenija igrala brez poškodovanega Dončića, večino zadnje četrtine brez Dragića, ki je imel krče. Tedaj je odgovornost prevzel Prepelič. Štiri minute in pol pred koncem je zadel trojko ob vodstvo Srbije z 78:77. Dobri dve minuti kasneje je bil uspešen za 84:82, minuto pred koncem pa je bil dvakrat natančen s črte prostih metov za velikih 88:82: "To je neverjetno. Morda sem jaz dal tiste točke, a ne smemo pozabiti Nikolića, ki je odvzel Guduriću žogo in izsilil nešportno osebno napako. Ko nismo vedeli, kaj narediti z žogo, smo jo dali Randolphu, ki je dal koš in izsilil še osebno napako. Blažič je zadnjih pet minut povsem onemogočil Bogdanovića. Vidmar se je na glavo metal za žogo. To so ogromne stvari. Turški novinarki, ki je začela brati statistiko, sem ji jo odvzel in dal stran ter rekel, da to ni pomembno, pomemben je končni rezultat."

Zlata medalja prihaja v Slovenijo
Vsi zlati košarkarji so pripomogli k velikemu uspehu, pravi heroji pa so bili tisti, ki so odigrali dramatično končnico finala, ko sta kapetan in čudežni deček slovenske košarke, prva strelca reprezentance, nemočna obsedela vsak na svojem koncu klopi. Tedaj je organizacijo igre v svoje roke prevzel Nikolić. 22-letni košarkar, ki je vse prvenstvo skrbel, da je Dragić lahko dobival po nekaj minut počitka, je v ključnih trenutkih pokazal, da je iz pravega testa. Odigral je, kot bi imel za sabo že nešteto težkih tekem. Na začetku zadnje četrtine je odvzel žogo vrstniku Marku Guduriću, ki je nad njim napravil nešportno osebno napako za +6. Postojnčan je ohranil mirno kri tudi v sami končnici ter 35 sekund pred iztekom igralnega časa dal dva prosta meta za 90:82.

"Samo, da dam dva, in bomo zmagali," je dejal, da si je tedaj rekel sam pri sebi. "Preprosto prideš na igrišče in daš vse od sebe. To so zadnje minute evropskega prvenstva in ni pomembno, kdo igra. Kdor koli bi igral, bi isto naredil. Dobil sem priložnost in dal svoj maksimum. Govorili smo, da bomo zdržali. Samo dati moramo vse od sebe in uspelo nam je. Navijači so bili neverjetni. Brez njih to ne bi bilo mogoče. Dali so nam dodatno energijo, in tudi ko smo padli ter imeli nihanja, so nas dvignili. Ko smo naredili kakšno dobro potezo, smo se vedno dvignili in zaustavili nalet Srbije. Preprosto so enkratni. Kot so vedno bili, ko so vsakič prihajali na prvenstva. Zdaj se je vse poklopilo in zlata medalja prihaja v Slovenijo."

Ta trenutek si je treba zapomniti za vse življenje
Najboljši srbski igralec Bogdan Bogdanović je ves čas dokazoval, kako kakovosten košarkar je. Vso tekmo je predstavljal veliko nevarnost za slovenski koš in se na koncu ustavil pri 22 točkah. Toda v ključnih trenutkih je na njem "visel" Blažič, ki ga je tesno pokrival in poskrbel, da je eden najboljših evropskih igralcev v zadnji minuti zgrešil dve trojki: "Pokazali smo največji karakter in največje srce na tem prvenstvu. Zasluženo smo osvojili turnir. Smo brez poraza. Pokazali smo veliko željo. Saj sploh ne najdem pametnih besed … Veseli smo. Treba je zatisniti obe očesi in si ta trenutek zapomniti za vse življenje."

"Na koncu smo stopili skupaj in se med minuto odmora dogovorili, da ne bomo odnehali. V ospredje smo morali stopiti igralci s klopi in pokazali smo, da z nami ni šale, ter pripeljali tekmo do konca. Ustvarili smo res pravo kemijo. Treba je uživati vsak dan in od začetka priprav do konca je bilo tako, Saša Zagorac pa je vse to povezoval," je dodal Blažič v mešani coni po tekmi, medtem ko je izkušeni soigralec stal ob njem. Gorenjec je tekmo končal s sedmimi točkami, vse je dosegel v zadnji četrtini. Dva zaporedna koša je dal na začetku zadnjega dela igre, potem ko je Dragić zapustil parket, v zadnjih 29 sekundah pa je bil natančen še trikrat s črte prostih metov.

"Gapi je še večji od Bobana"
Ko se omenja obramba na Bogdanoviću, se ne sme pozabiti izjemne blokade Vidmarja, ki je tako zaustavil najnevarnejšega orla oziroma njegovo polaganje dobro minut pred koncem: "Vedeli smo, da bo težka tekma in da bo Srbija, tako kot mi, dala od sebe vse, kar ima, vse svoje orožje na plano." Dobro se je boril z orjakom Bobanom Marjanovićem, ki je dal le šest točk. "Res je ogromen in težko ga je bilo pokrivati. Nismo ga smeli spustiti v raketo. Moja naloga je bila, da ga ne spustim blizu koša," je dejal Vidmar, ob njem pa je tedaj stal Nikolić, ki je pripomnil: "Gapi je še večji od Bobana!" Prvi slovenski center je na začetku priprav napovedal reprezentančno slovo, po osvojenem zlatu pa dodal le: "Raje ne bom nič rekel, da se ne bom zagovoril."

Ob naštetih je peterko v zaključku dopolnil Randolph. Naturalizirani košarkar je še enkrat upravičil zaupanje, da nosi slovenski dres. Znova se je odlično boril, dal 11 točk, od teh izjemno pomembni dve minuti in pol pred koncem za 86:82. Hkrati je veliko dela opravil tudi v obrambi, ko je podelil tri blokade. Z Vidmarjem sta skupaj na četrtem mestu med blokerji na prvenstvu. Rusija je slavila svojega (ameriškega) junaka J. R. Holdna leta 2007, Boju McCalebbu je malce zmanjkalo štiri leta kasneje, a je vseeno veliki zvezdnik v Makedoniji, zdaj ima Slovenija tudi svojega najljubšega Američana – Anthonyja Randolpha: "Neverjetno. Moram še dobro premisliti, kaj smo dosegli. Tega se bom spominjal vse življenje. Neverjetni so bili navijači. Eni najboljših, kar sem jih videl. Izjemni so bili vso tekmo in nas popeljali do težke in velike zmage."

Iz Carigrada