Neto korist države znaša 23,7 milijona evrov. Skupna dodatna poraba vseh tujcev in domačih udeležencev EP-ja je 37 milijonov evrov, od česar je šlo za 5,3 milijona za DDV. Po organizacijskem uspehu je pozitiven tudi poslovni.

"S tem dnem zaključujemo projekt EP-ja 2013. Poleg organizacijskega uspeha, ki smo ga izvedeli takoj po prvenstvu, smo zdaj ugotovili še finančni izplen. Zahvalil bi se vsem organizatorjem, ki so opravili večino dela, vladi, občinam prirediteljicam, lokalnemu organizacijskemu odboru, prostovoljcem in tistim, ki so naredili spektakel – igralcem, strokovnemu štabu in gledalcem v dvoranah ter doma," je uvodoma povedal predsednik KZS-ja Roman Volčič, ki je dejal, da se bo ves dobiček "vrnil v košarko", saj bodo vsa sredstva vložili v razvoj košarke v Sloveniji.

Glavni vir dohodka so bile vstopnice
Analizo je pripravila Ekonomska fakulteta v Ljubljani, izsledke pa je predstavil dr. Igor Ivašković z Ekonomske fakultete, sicer nekdanji košarkar novomeške Krke. Z analizo stroškov in koristi so želeli ugotoviti, kakšni so ekonomski učinki za Slovenijo po organizaciji največjega športnega dogodka v samostojni državi. Ugotavljali so, kakšne učinke je imel s finančnega vidika organizator in kako je projekt Eurobasket vplival na celotno slovensko gospodarstvo. Torej, kakšna je bila finančna injekcija, ki je bila posledica evropskega prvenstva.

Glavni vir prihodka za organizatorje je bil od prodaje vstopnic. Organizatorji so si pred prvenstvom zadali načrt prodaje, ki pa so ga presegli za 26 odstotkov. Negativno načrtovanje prodaje je bilo le na Jesenicah, kjer so bila sicer pričakovanja zelo visoka. Kar 30 odstotkov višja je bila tudi prodaja vstopnic v Stožicah, kjer so bili odigrani drugi del turnirja in zaključni boji. Najmanj obiskovalcev je bilo v Tivoliju, kar je bilo tudi pričakovano, a vseeno višje, kot načrtovano. Veliko višji obisk od načrtovanega je bil tudi v Kopru.

Načrtovan prihodek od vstopnic 15 odstotkov višji
Prodanih je bilo dobrih 182.000 vstopnic, skupno število obiskovalcev pa je bilo 330.946. Na tekmo je bilo v povprečju v dvoranah 3.677 košarkarskih navdušencev, kar je do zdaj največ od vseh Eurobasketov. Prihodek od prodaje vstopnic je bil 6,1 milijona evrov, z davkom pa 5,6 milijona evrov. Načrtovan prihodek od prodaje vstopnic je bil presežen za 15 odstotkov. Poleg vstopnic so bili glavni vir dohodkov še sponzorstva, sledijo pa občine z njihovimi kotizacijami. Vse skupaj znaša približno 13 milijonov evrov.

Največ vstopnic je bilo prodanih v Sloveniji, skoraj 40 odstotkov, sledijo pa Hrvaška, Litva, Italija, Finska, Španija in Francija. Kar 68 odstotkov tujcev je bilo septembra v Sloveniji samo zaradi prvenstva, 18 odstotkov jih je bilo takih, ki bi bili v Sloveniji v vsakem primeru, 14 odstotkov pa jih je prilagodilo prihod v Slovenijo Eurobasketu. Večina tujcev si je turnir ogledala v družbi prijateljev, skupina, ki je skupaj prišla v Slovenijo, pa je v povprečju štela po šest ljudi.

Turisti toliko dni kot na nogometnih EP-jih
V povprečju so tujci v Sloveniji bivali dobrih pet dni, sicer v povprečju bivajo dobra dva dneva, v času drugega največjega dogodka, ki ga je Slovenija organizirala, rokometnega prvenstva leta 2004 so bivali po dobre tri dni. Povprečno bivanje v času preteklega Eurobasketa je primerljivo z evropskimi prvenstvi v nogometu, ki sicer trajajo več časa.

Skupno število turistov je bilo 31.500. Turist je v povprečju porabil 180 evrov dnevno, kar je bistveno višje kot sicer. Le poslovni turisti v Sloveniji v povprečju porabijo več, vse druge skupine pa obiskovalci Eurobasketa presegajo. Povprečna poraba uradnih udeležencev, kamor spadajo osebje Fibe, zvez, reprezentance, sodniki, je bila 210 evrov dnevno.

60 odstotkov višji vpis v košarkarske šole in klube
Infrastrukturne naložbe so znašale 5,6 milijona evrov lastnih vložkov, 4,2 milijona evrov pa je bilo evropskih sredstev. Velika korist je bila tudi od promocije. V anketi, kako so bili obiskovalci zadovoljni z organizacijo prvenstva in s samo državo ter splošnim vzdušjem, jih je večina izbrala od sedmih ocen najvišji dve, 40 odstotkov anketiranih najvišjo. 21 odstotkov obiskovalcev Eurobasketa je izkoristilo obisk Slovenije tudi za sklepanje poslov, 90 odstotkov tujcev pa bi še enkrat prišlo v Slovenijo.

Slika s prvenstva je šla v 167 držav, tako je turnir spremljalo več kot 200 milijonov ljudi, Slovenijo pa so obiskali mediji iz 40 držav. V Litvi leta 2011, ko je šla slika v 162 držav, je bila sponzorska vrednost kot vrednost oglaševalnega prostora v času tekem na televizijskih zaslonih približno 85 milijonov evrov. Pričakovano je, da v Sloveniji ni bila bistveno manjša. V sam projekt je bilo sicer vključenih več kot 6.000 ljudi na različnih področjih, dolgoročni učinki pa se že kažejo, saj se je od pridobitve organizacije prvenstva za kar 60 odstotkov povišal vpis v košarkarske šole in klube.