V reprezentanci je mesto le za enega naturaliziranega košarkarja in dobro je znana zgodba iz lanskega leta, ko je Omić, 25-letni center iz Bosne in Hercegovine, ki je vse košarkarsko znanje pridobil v Sloveniji in zaigral tudi za mlajše selekcije izbrane vrste, razočaran sprejel dejstvo, da je to mesto zasedel Randolph, ameriški krilni center Real Madrida, ki je nato odigral pomembno vlogo pri zgodovinskem pohodu Slovenije na vrh Evrope.

Večkrat je že poudaril, da ga je odločitev Košarkarske zveze, da pripelje novega naturaliziranega igralca, prizadela in da je njegove nadaljnje igranje za Slovenijo pod velikim vprašajem. Novi selektor Rado Trifunović mu seveda ni zagotovil mesta za kvalifikacije in pozneje za svetovno prvenstvo, zato tudi ni sodeloval v novembrskem ciklusu, februarja, ko se je Slovenija osmešila s porazom v Minsku, pa je bil že tako ali tako center evroligaške Crvene zvezde.

"Ali bi še igral za reprezentanco? Ne vem, kaj bi se morali zgoditi, da bi. Bolj ne, kot ja. Ni pošteno, kar se mi je zgodilo. Željan sem bil dokazovanja in tudi jaz bi bil rad zraven na EuroBasketu, ko so osvojili zlato medaljo. Želel sem igrati, saj je imela Slovenija z Goranom Dragićem in Dončićem "top" ekipo. Zato je tudi naredila, kar je," je razlagal slovenskim novinarjem v Beogradu po tekmi 29. kroga Evrolige, ko je Crvena zvezda morala premoč priznati Real Madridu (79:82).

"Nisem igralec na poziv"
Omić je zagotovo odigral svojo najboljšo tekmo v rdeče-belem dresu beograjskega velikana, morda celo najboljšo v karieri. Na naše vprašanje, ali je bil dodaten motiv tudi dejstvo, da je na drugi strani stal Randolph, s katerim sta se na parketu kratek čas tudi pokrivala, je odvrnil le, da tega ne želi komentirati, je pa zato glede reprezentance dodal: "Nisem igralec na poziv. Pridi, odidi in znova pridi … Tega ne razumem. Slovenija mi je dala vse in jo zelo spoštujem, a tako se ne dela s 25-letnim igralcem. Dal sem ji nazaj vse, kar sem lahko, se boril za reprezentanco v vseh mlajših selekcijah in tudi pozneje za člane na evropskem in svetovnem prvenstvu ter v kvalifikacijah. Nisem star 35 let in pri koncu kariere, ampak jih imam 25 in bi lahko za reprezentanco igral še deset let."

Kot je pristavil, bi skoraj zagotovo zavrnil tudi zagotovilo za dolgoročno sodelovanje z reprezentanco. "Kar so mi naredili, ne želim preveč komentirati. Nisem pričakoval, da se to lahko zgodi. Verjemite mi, da nikomur več ne zaupam. Če bi mi recimo dali pogodbo, ki bi mi zagotovila mesto, pa je ne bi podpisal. Kar se je zgodilo pred enim letom, je zelo bolelo," je Omić, 216-centrimetrov visoki center, ki bi bil v prihodnosti zagotovo nepogrešljiv člen pod obročem reprezentance, a se je ta za lanski EuroBasket odločila za dokazanega in zelo kakovostnega košarkarja na slabše pokritem položaju, zaključil zgodbo glede izbrane vrste.

Dončićevo mesto v Ligi NBA
V 29. krogu smo v Pionirju spremljali slovenski strelski dvoboj med Omićem in Luko Dončićem na madridski strani. Alen je bil s 25 točkami prvi strelec tekme, hkrati je ujel še deset odbitih žog in bil najboljši posameznik svojega moštva. Ko ga je Dušan Alimpijević zamenjal z Mathiasom Lessortom, pod košem Zvezda ni bila tako učinkovita. Srečanje je končal z indeksom 30. V tem krogu je bil s 35 uspešnejši le Dončić. 19-letni mladenič je prispeval točko manj od Zvezdinega centra, vendar je imel zadnjo besedo na srečanju, ko je tik pred sireno zadel odločilno trojko.

"Ko je Luka dobil žogo, sem si rekel: "Ne, samo on ne." Videli ste, kaj je naredil. Čestitke za ta met, saj ni lahko prevzeti odgovornosti in tako zadeti. Kaj naj rečem, saj vsi veste, kdo je in kako igra že vso sezono. Želim mu vse najboljše in da samo tako nadaljuje. Mislim, da je Liga NBA naslednji korak v njegovi karieri. Mora iti, saj tja tudi sodi," je Lukovo predstavo komentiral Omić. Že med tekmo sta si prijateljsko izmenjala nekaj besed in se večkrat nasmejala, nato pa sta skupaj fotografom pozirala pred garderobama.

Delije ga niso sprejele
Čeprav je bil poraz težek, pa je bila naloga Beograjčanov, kot je dejal Omić, hitro odmisliti dvoboj s slovitim kraljevim klubom in se osredotočiti na zelo pomembno ponedeljkovo srečanje v polfinalu Lige ABA proti Mornarju iz Bara. Sicer je 25-letni košarkar, ki je bil rojen v Tuzli, nato pa se je v Sloveniji v Črnomlju, Laškem in Ljubljani izoblikoval v kakovostnega centra, ki se je do zdaj izkazal predvsem v Španiji, pri Gran Canarii in lani pri Unicaji iz Malage, kamor ga je posodil Anadolu Efes in s katero je osvojil Evropski pokal, v srbski prestolnici od januarja.

Letos je sezono začel v Jeruzalemu pri Hapoelu, kjer pa, kot nam je zaupal, ni bil zadovoljen ne z igralnim časom ne s pogoji dela. Nekaj je bilo tudi drugih ponudb, a se je odločil za Crveno zvezdo, kar je bila po njegovih besedah prava poteza: "Tu se počutim zelo dobro. Ekipa, trener in vsi v klubu so me lepo sprejeli. Zame in za mojo kariero je najpomembneje, da igram. Hitro sem se navadil na nov sistem in ujel ritem. Trener mi zaupa in jaz njemu. Tudi razumeva se dobro in trudim se, da čim bolj izpolnjujem njegove naloge."

Vseeno pa je po prihodu v Beograd doživel šok. Glavni del navijaške skupine Delije mu je na prvi tekmi namenil številne žaljivke in žvižge. Razlog? Omićev izvor: "Nimam česa reči. To je pozabljeno. Nisem se želel osredotočati na to, kaj so naredili. Vem, kaj je moj cilj in zakaj sem tu. Od prvega do zadnjega dne, ko imam pogodbo, se bom boril za Zvezdin dres in dal vse od sebe. Lahko le rečem, da se tu dobro počutim, seveda pa take stvari malce bolijo. Vendar ko igraš tekmo, ne spremljaš navijačev, kaj vzklikajo in delajo. To je preteklost, vem pa, da nam veliko pomenijo in želel bi jih povabiti na tekme, saj jih potrebujemo."

Iz Beograda