"Pred časom sem predsednikom sporočil, da je čas, da zaprem največje poglavje svojega življenja. Zahvaljujem se jim za vse, kar smo dosegli skupaj. Bila je težka odločitev, vendar ne žalostna. Košarka mi je omogočila edinstveno popotovanje, polno intenzivnih trenutkov in velikih čustev. Dala mi je vse in jaz sem ji dal vse. Olympiacos je bil moja usoda in moje najlepše pristanišče. Odhajam ponosen na vse, kar smo osvojili in česar nam po težkih bitkah ni. Odhajam zadovoljen, saj sem igral dlje, kot sem sanjal, da bom. Od srca se zahvaljujem vsem, ki so bili ob meni, predsednikom, trenerjem, soigralcem, nasprotnikom, predvsem pa navijačem za vso njihovo ljubezen. Ta ljubezen mi je dala moč, da sem se vsak dan še bolj trudil, tudi naprej bo moje vodilo. Hvala za vse. Vasilis Spanulis, otrok, ki je sanjal, da bo igral košarko …" je na Instagramu zapisal legendarni Grk.

Sorodna novica "Bog grške košarke" zaprl reprezentančno poglavje

Spanulis je letos sprva načrtoval vrnitev v dres grške izbrane vrste, potem ko je reprezentančno pot končal po EuroBasketu 2015. Toda nastop na kvalifikacijah za olimpijske igre mu je preprečilo zdravstveno stanje. Tako je karizmatični ostrostrelec, ki je vedno največ pokazal v odločilnih trenutkih, četudi je imel slabše tekme, pa je bil vseeno sposoben odločati najpomembnejše obračune, končal kariero istega leta kot njegov dober prijatelj Nikos Zisis, s katerim sta vrsto let tvorila jedro grške reprezentance. Spanulis je bil tudi Zisisova poročna priča.

Blestel je tako v reprezentančnem dresu kot tudi v klubskih majicah. Z Grčijo je leta 2005 postal evropski prvak, leta 2009, ko je bil tudi uvrščen v peterko prvenstva, dobil bronasto kolajno. S svetovnega prvenstva 2006 ima v vitrini srebrno medaljo. Kill Bill je kariero začel v rodni Larisi, nato pa je prek Marussija prišel do Panathinaikosa. Leta 2006 se je odpravil v NBA, kjer pa se pri Houstonu ni najbolje znašel. Tako se je že po eni sezoni vrnil k Pau, tri leta pozneje pa poskrbel za veliki prestop, ko se je preselil h gorečemu tekmecu, Olympiacosu.

Oba atenska velikana, ki sta goreča tekmeca, je popeljal na vrh Evrope. Leta 2009 je to uspelo s Paom, v letih 2012 in 2013 presenetljivo s klubom iz pristaniškega Pireja, ko so rdeči že imeli nekaj finančnih težav, a s Spanulisom na čelu so premagovali največje. Pri vseh treh slavjih je odigral najpomembnejšo vlogo in je bil mož odločitve vseh treh Final Fourov, obenem pa je dobil tudi nagrado za najkoristnejšega posameznika vseh treh turnirjev, kar je do zdaj uspelo le še Toniju Kukoču. Leta 2013 je bil tudi najkoristnejši igralec Evrolige.