Pred enim letom je bil ugled evropskih prvakov pošteno načet. V boju za preboj na svetovno prvenstvo, ki je sledil sanjskemu EuroBasketu 2017, je Slovenija na 12 tekmah izgubila kar devetkrat, ko je vmes klonila celo pred Belorusijo in nanizala kar osem zaporednih porazov. Spodrsljaji tudi najbolj vrhunskih kolektivov so v športu nekaj vsakdanjega, toda Slovenija je v tistem obdobju nizala same skromne predstave. Tudi pot proti EuroBasketu, ki ga je epidemija covida-19 iz leta 2021 prestavila na 2022, je začela neuspešno, saj je po neprepričljivi igri klonila na Madžarskem, zatem pa se na domačem parketu pošteno namučila z Avstrijo, ki sodi kar nekaj kakovostnih razredov nižje od slovenske izbrane vrste. Po tej tekmi je prišlo do verbalnega obračunavanja selektorja s sedmo silo, ki naj bi bila kljub takšnim rezultatom preostra.

Sorodna novica Slovenci podaljšali zmagoviti niz in se Madžarom oddolžili za lanski poraz

Res je, da v kvalifikacijah zaradi Fibinega trmastega vztrajanja pri nelogičnih oknih nikoli ni zaigrala v popolni postavi, a kmalu je bil to hitro zlajnan izgovor, kajti sprememb ali iskanja rešitev ni bilo, hkrati pa evropski prvaki kljub nekaterim odsotnostim vseeno imajo dovolj širine in kakovosti, da bi morali biti rezultati in igre boljše. Slab začetek poti proti EuroBasketu je poskrbel za alarm na KZS-ju, ki je posegel po selektorski menjavi.

Ker je širjenje koronavirusa za leto dni prestavilo tudi olimpijske igre in kvalifikacije zanje, kjer bo Slovenija junija v Kaunasu lovila prvi nastop pod petimi krogi, je novega selektorja reprezentanca dobila šele novembra. KZS je ustoličil Aleksandra Sekulića, ki je bil tako kot njegov predhodnik Rado Trifunović del zlatega štaba Igorja Kokoškova. 42-letni Ljubljančan je vrsto let deloval v reprezentanci, prvič pa jo je v selektorski vlogi vodil v drugem ciklu v t. i. mehurčku v Stožicah. Po nizu slabih izidov v triletnem obdobju po evropski kroni je bil ugled načet. Slabi niso bili le rezultati, ampak tudi podoba ekipe na parketu, kjer ni bilo tiste prepoznavne agresivnosti in energije, ki sta Slovenijo krasili predtem.

Z novim obrazom na čelu strokovnega vodstva reprezentance je zapihal nov veter in trend se je obrnil. Slovenija je proti Ukrajini stopila na parket kot prerojena. Pristop je bil od sodniškega meta žoge pravi, nepopustljivost v obrambi je spet postala zaščitni znak, tudi v napadu pa je bilo, kljub odsotnostim NBA-jevcev in evroligašev, dovolj razigranih posameznikov, ki so že novembra z dvema zmagama Sloveniji priborili vstopnico za EuroBasket. "Zelo težko je govoriti, kaj je bilo prej. Mislim, da je najpomembneje, da smo tisti dve tekmi v Ljubljani odigrali z veliko energije. Igralci so se zavedali, da v kvalifikacijah ni šale in ni slabih ekip. Mogoče so tudi oni pristopili k tem kvalifikacijam z veliko večjo vnemo in motivacijo, potem pa je bilo tudi meni kot trenerju in strokovnemu štabu lažje najti pot do zmage," je povedal Sekulić.

"Ideja je bila, da moramo gledati predvsem nase in iz tega izhajati. Torej, kaj lahko bolje naredimo. Novembra smo imeli pred prvim treningom kar dolg sestanek. Povedal sem, kakšen je moj pogled in na kakšen način pričakujem, da bomo videti na igrišču. Odziv ste videli sami," je dodal 13. slovenski selektor, ki je v izjavah vedno ostajal miren, v napovedih pa se je predvsem osredotočal na svojo zasedbo. Čeprav so kvalifikacije specifične, manjkajo nekateri igralci in ni veliko časa za priprave, izgovorov Sekulić ni iskal. Ves čas je poudarjal, da mora biti Slovenija osredotočena nase in le tako bo lahko uspešna. Izhajal je iz obrambe, kjer je bil viden napredek, v napadu pa so bile v kolektivni igri vloge jasno porazdeljene. Če se je predtem zdelo, da Slovenci igrajo kot v nekakšnem krču, so bili zdaj videti bolj sproščeni. V napadu je bil kljub napakam viden koncept, sam ofenzivni ritem pa precej bolj tekoč.

Sorodna novica Slovenci za konec kvalifikacij za EP poraženi proti Ukrajini

Po uspešnem delu v ljubljanskem mehurčku so se kvalifikacije končale v Kijevu, kjer je Slovenija najprej ugnala Madžarsko (84:72), nato pa klonila proti Ukrajini (70:65): "Naš cilj sta bili dve zmagi, žal pa smo dosegli le eno. Lahko smo zadovoljni s pristopom in z načinom igre nekaterih igralcev, za katere smo želeli videti, kako se bodo odzvali. V Ljubljani, kjer smo imeli res odlične pogoje, smo imeli ves teden za pripravo, tukaj pa le tri dni. Tu so bile potem še te motnje s testiranji, ko smo bili dva dni le zaprti v sobah in smo hodili skupaj lahko le na treninge. Vse skupaj vpliva. Morda se pri nekaterih igralcih pozna tudi malce utrujenosti. Četudi smo šli v Kijev s ciljem, da zmagamo dve tekmi, je bil voljni trenutek v Ljubljani večji, ko smo si na vsak način želeli zagotoviti uvrstitev na evropsko prvenstvo. Hkrati mislim, da smo spremenili razmišljanje širše slovenske javnosti v pozitivno smer."

Proti Madžarski so odigrali v podobnem slogu kot v Ljubljani in so imeli praktično ves čas srečanje pod nadzorom, slabša pa je bila predstava proti Ukrajini, ko v napadu ni šlo, težave pa je znova povzročal skok. Sekulić je že po zmagi nad Madžari poudaril ofenzivni skok nasprotnika, četudi je boj za odbite žoge Slovenija dobila, Ukrajinci pa so v odločilnih trenutkih ključne točke dosegali prav po uspešnem napadalnem skoku, ki je, kot se je izkazalo, na koncu prevesil tehtnico v korist gostiteljev zadnjega mehurčka. Brez dvoma se je tu poznala odsotnost Jordana Morgana, ki nosi glavno breme pod obročema. "Izhajam iz tega, da je v zelo kratkem času težko narediti neki taktičen presežek v napadu, zato smo stavili ravno na to energijo. Seveda bi lahko bilo bolje, a nam je vsem skupaj uspelo dojeti, da smo lahko, če igramo kolektivno drug za drugega in iščemo najbolj odprtega in najbolj vročega igralca, samo na tak način uspešni. Predvsem energija in borbenost lahko nadomestita primanjkljaj v uigranosti. Za moj okus bi lahko igrali hitreje, da bi še hitreje tekli v napad in imeli še kakšen protinapad več, da bi lažje prihajali do košev. Imamo ekipo, ki lahko igra hitreje in verjamem, da tudi mora," je pristavil Sekulić.

Raven igre bo na velikem tekmovanju ali kvalifikacijah za olimpijske igre jasno morala biti in tudi zagotovo bo višja, to velja tako za organiziranost v obrambi kot za uigranost napada, ko bo več časa tudi za taktično pripravo na nasprotnika. Dodano vrednost bodo prinesli še kakovostni posamezniki iz Evrolige in NBA-ja. Kot sicer poudarjajo košarkarji, je kemija v reprezentanci odlična. Vendarle je ogrodje sestavljeno iz igralcev, ki so skupaj odraščali in se dobro poznajo tako iz klubov kot že iz mlajših selekcij.

KZS je novembra s Sekulićem sklenil dogovor, da reprezentanco vodi v dveh ciklih, kot je povedal, pa do zdaj o prihodnosti še niso govorili, a naj bi se to kmalu zgodilo: "Željo seveda imam. V ponos in veliko čast mi je, da sem lahko selektor. Kako vidijo prihodnost, pa je vprašanje za vodstvo KZS-ja." Junija torej čaka izbrano vrsto vrhunec letošnjega leta, ko bo v Litvi lovila prvo olimpijsko vozovnico. Ni skrivnost, da je (še vedno) na vrhu seznama želja priznani grški strokovnjak Dimitris Itudis. Vprašanje je, ali je angažma prvega moža stroke CSKA-ja izvedljiv. Kdo bo na poti k uresničitvi olimpijskih sanj vodil izbrano vrsto, v kateri bo junija, če bo tedaj že končal sezono z Dallasom, zaigral tudi Luka Dončić, bo znano kmalu. Naj bi bilo že do konca marca, ko bo tudi žreb skupin za EuroBasket.