V nedeljo bodo slovenski prvaki začeli polfinalno serijo Lige ABA proti Partizanu, najboljši ekipi rednega dela, ki je navdušila tudi v Evroligi. Nepozabna je bila četrtfinalna serija s poznejšim prvakom, madridskim Realom. Cilj vrste Želja Obradovića je osvojiti jadranski naslov, nova ovira na tej poti pa so motivirani zmaji, ki so se drugič zapored prebili med štiri najboljše v regiji.

Murić, ki je pred letošnjo sezono prevzel kapetanski trak, vlogo pa opravlja tudi v reprezentanci, je dve leti nosil dres beograjskega velikana, ki je bil prva postaja ob odhodu v tujino. 31-letni Ljubljančan, ki je bil prvi podpisani igralec ob združitvi Cedevite in Olimpije, je jasno črno-bele označil za absolutne favorite dvoboja, verjame pa, da lahko s pravim pristopom in igro Olimpija preseneti. Le dva dni po drugi tekmi s Partizanom bodo najuspešnejši slovenski košarkarski kolektiv začel finalno serijo državnega prvenstva, kjer jih čaka Helios.

V kakšnem stanju je Cedevita Olimpija dočakala to težko pričakovano serijo s Partizanom?
Nedvomno je to vrhunec sezone. Ves ta razpored končnice Lige ABA se je res vlekel in končno smo dočakali Partizana. Smo veseli. Vemo, kaj nas čaka. Upamo oziroma vemo, da bodo tribune lepo napolnjene. V serijo gremo samozavestno. Dolgo smo se pripravljali. Mislim, da smo v zadnjem času, sploh te tekme, ki so bile zelo pomembne, dobro odigrali. Upam, da bomo tudi tokrat pokazali dobro igro, da se čim bolje zoperstavimo Partizanu.

Je tudi vas Partizan s svojimi predstavami predvsem v Evroligi letos navdušil?
Ko je Partizan na začetku izgubil v Evroligi nekaj tekem res "na eno žogo", so vsi mislili, da bo slaba sezona, če se spomnimo. Takrat, ko smo ga mi premagali v Stožicah, je bil v krizi. Potem se je dvignil in res pokazal odlično igro. V določenem trenutku so zame igrali najboljšo košarko v Evropi. Sploh do tega incidenta v Madridu. Gledal sem tekmi iz Madrida in res so igrali fenomenalno. Dolgo nisem videl tako lepe košarke. Po tistem incidentu se je spremenilo. Ekipa ni bila popolna. Zelo težko je stopiti v čevlje igralcev, kot sta Punter in Lessort, ko sta igrala v življenjski formi. Potem je sledil ta niz porazov. Doma so izgubili dve tekmi, česar niso pričakovali, potem so dobro začeli peti obračun, a žal popustili. Užival sem v njihovi igri. Igrali so suvereno, zadevali, bili močni pod košem … Ob tem so se fizično držali z Realom, ki je iz tega vidika res močan. To veliko pove o ekipi. Res so bili "napaljeni". Potem ta padec, ki je, vsakemu, ki je dolgo časa igral košarko, ne bom rekel, pričakovan, ampak razumljiv. Vedel sem, da ne bodo za 30 ali 40 točk nadigrali Studentskega centra. Preprosto, ko prideš iz take serije, kot so jo imeli z Madridom, si izčrpan in izpraznjen. V takem trenutku je težko najti motivacijo proti taki ekipi, pa z vsem spoštovanjem do Studentskega centra, ki je odigral imenitno. Videlo se je, da jih je Andrej Žakelj odlično pripravil. Prvi dve tekmi sem bil res presenečen nad njihovo igro. Niso se ustrašili in igrali res samozavestno. Na koncu, ko se je zavedal, da mu gori pod nogami, je Partizan vendarle postavil stvari na svoje mesto. Prepričan sem, da bodo proti nam motivacijo veliko lažje našli. Skoraj so se opekli, in to je bil alarm zanje. Lahko pričakujemo pravega Partizana. Vem, da bodo dali vse od sebe. Po tem porazu v Madridu jim je zagotovo velik cilj, bom rekel kar nujno zlo, osvojitev Lige ABA. Mi smo ovira v polfinalu. Lahko rečem, da se ne bomo predali in bomo dali od sebe vse. Konec koncev tudi mi nimamo sijajne sezone in bomo naredili vse, da vsaj v tej polfinalni seriji pokažemo, da lahko igramo.

Kaj vam je Studentski centar pokazal na teh tekmah četrtfinala?
Težko rečem, kaj so nam te tekme pokazale. Če tako pogledamo, je ekipa Studentskega centa sestavljena drugače kot naša. Z branilci so veliko igrali "low post", sploh prvi dve tekmi, česar mi ne. Centri so metali trojke. Sploh Zvonimir Ivišić je na prvi tekmi zadel tri s 50-odstotno uspešnostjo. Tudi tega mi nimamo, čeprav zadnje čase radi vržejo kakšno trojko (smeh, op. a.). Težko rečem, da nam je Studentski centar pokazal pot. Igrajo drugače kot mi. V teh dneh do tekme ne bomo spremenili igre in igrali kot oni. Igrati moramo svojo igro. Vemo, da če bomo zadevali in če se bomo fizično dobro zoperstavili, lahko igramo s Partizanom. Partizan je favorit. Ne bomo si zatiskali oči, naša naloga pa je, da damo vse od sebe, igramo pogumno, kot igra Studentski centar, in da se ga ne ustrašimo. Imajo dobro sezono, a so iz krvi in mesa, kot smo vsi. Poskušati moramo najti neke svoje prednosti in jih uveljaviti. Upamo, da bo to dovolj vsaj za to tretjo tekmo, na kateri se lahko zgodi marsikaj.

Kakšna izkušnja je bila vaša v dresu Partizana?
Ni me presenetilo, da je letos igral tako. Vedel sem, da ko pride Partizan v Evroligo, bo pokalo. Vem, kakšni so tam ljudje. Ko sem igral za Partizana, nismo imeli niti ene vrhunske sezone, ampak smo vseeno redno polnili Pionir. Čutili smo, da nam navijači ves čas stojijo ob strani. Ko enkrat igraš tam, res občutiš to ljubezen in prednost košarki. Ljudje praktično živijo za to, da spremljajo ta klub, se z njim veselijo in so tudi žalostni z njim. Zagotovo je to obdobje v karieri, ki si ga bom za vedno zapomnil. Vesel sem, da sem imel priložnost igrati za Partizana.

Letos ste že izkusili izjemno vzdušje v Štark Areni, ki bo zagotovo lepo zapolnjena tudi v nedeljo.
Na prvi tekmi s Studentskim centrom jih je bilo 4000, sicer pa res vedno zelo velika številka. Proti nam jih zagotovo ne bo samo toliko. Videli smo že v rednem delu, ko niso smeli izgubiti zaradi boja za prvo mesto. Dali so zastonj vstopnice zaradi neke akcije in je bilo 20.000 ljudi. Uradno, verjetno pa še nekaj več. Zagotovo nas bodo vzeli bolj resno, kot so četrtfinale. Mislim, da se zavedajo, da ni samoumevno, da nas bodo premagali. Zagotovo nas spoštujejo, kar so že dokazali na čelu s trenerjem. Vedo, da se bomo borili, konec koncev pa so bile vse naše medsebojne tekme pet minut pred koncem še neodločene. Zagotovo je Partizan odigral precej več težjih tekem kot mi. Trenutno so po mojem mnenju tudi v boljšem ritmu, glede na to, da so v tem obdobju igrali vse te zahtevne preizkušnje. Mi od FMP-ja dalje nismo igrali najtežjih, ko bi morali dati res vse od sebe. Oni so v boljšem ritmu, mi pa bolj spočiti. Videli bomo, kam nas bo to pripeljalo. Še enkrat, jasno je, da je Partizan favorit, naša naloga pa je, da se tekme lotimo pogumno, da se jih ne ustrašimo in pokažemo čim boljšo različico svoje igre.

Vso sezono je bil ritem tekem izjemno naporen, v zadnjem obdobju pa se je dejansko umirilo, zdaj pa bo znova hud. Med tekmama s Partizanom sta le dva dneva, potem pa se takoj dva dni za drugo začne finale DP-ja s Heliosom. Ste pripravljeni na tako zahteven urnik?
Čaka nas res težak ritem. Najprej Partizan, potem pa takoj začetek finala s Heliosom, ki je celo sezono kazal dobre predstave. Njihova igra mi je bila všečna. Res so igrali dobro in se borili. Pred nami je najtežji del sezono, ampak mislim, da smo pripravljeni. Upam, da bomo to prvo polfinalno tekmo, ki je najtežja v seriji, odigrali dobro. Ker ta tekma, nam da lahko krila, lahko pa nas močno prizadene. Nedvomno se bomo dobro pripravili. Imamo dovolj časa, smo pa profesionalci in treba je zdržati do konca. Vemo, kakšni so naši cilji. Naredili bomo vse, da državni naslov ostane v Ljubljani, v Ligi ABA pa se želimo pokazati v najboljši luči, in če bo priložnost, jo bomo izkoristili, za kar smo konec koncev tudi tukaj in treniramo vsak dan.

Glede na vse težave, ki ste jih imeli letos, kako zahtevna je bila sezona?
Doma smo dobili lovorike, ki smo jih mogli, žal pa nam je, da nismo v Evropskem pokalu uresničili, kar smo hoteli. V Ligi ABA smo bili v rednem delu med prvimi štirimi, zdaj smo tudi v polfinalu, kamor zagotovo spadamo. Pred nami sta še vsaj dve dobri tekmo. Lahko rečem, da mi je najbolj žal, da nikoli v sezoni nismo ujeli svojega ritma. Sezona je res čudna. Prvič v karieri sem izkusil kaj takega z vsemi temi odsotnostmi. Padali smo kot domine. Se je en vrnil, pa je takoj drugi manjkal in tako naprej. Dragić in Matković, ki sta bila res pomembna dejavnika, sta bila odsotna na začetku sezone. Potem ni lahko igrati, saj nimaš 12 igralcev, ki lahko ves čas držijo rezultat. V naši igri se je njuna odsotnost precej poznala. Izgubiš nekaj tekem in začne ti počasi teči voda v grlo. Potem sta se vrnila, pa je sledila nova poškodba. Zoran je imel še težave s tisto bakterijo. Nikoli se nismo zares ujeli, nismo našli ritma, kot smo ga na primer imeli lani, ko smo dobili toliko tekem zapored. To smo pogrešali. Nedvomno lahko rečem, da je bila sezona res težka, nas bo pa to tudi podžgalo za tekmo s Partizanom. V Ligi ABA smo dosegli cilj, prišli, kamor spadamo, žal pa obstaja grenak priokus za Evropski pokal, ker smo si lani postavili visoke cilje. Sestavljeni smo bili za podobno zgodbo, ampak preprosto, če pogledamo, smo imeli lani veliko več sreče kot letos. V športu je sreča nujno zlo, sploh kar se tiče zdravja.

Lani je klub posegel po igralskih menjavah, letos pa se je odločil za trenersko. Kaj je ekipi prinesel v vlogi glavnega trenerja Miro Alilović?
Zagotovo je komunikacija z igralci postala boljša. Miro je trener že več kot 20 let in zelo veliko ve o košarki. Spremenil je nekatere malenkosti. Vedno, ko pride nov trener, zapiha nov veter. Vsak nekako najde neki manevrski prostor, kjer se hoče spet dokazati trenerju, da je on tisti, na katerega mora več računati. To se je zgodilo. Zamenjali so trenerja, ki je bil v tej fazi ravno toliko kriv, kot smo bili nekateri igralci. Tako je v športu. Najprej se po navadi zamenja trener. Dobili smo neki nov zagon. Miro nas je dobro kontroliral in postrojil. Ni se ustrašil izziva. Lahko ga pohvalim, da res dobro opravlja svoje delo, kar smo od njega tudi pričakovali. V bistvu lahko rečem, da ga odlično. Upam, da končamo tako, da bomo vsi zadovoljni.

Od trenutka, ko je prevzel, je bilo jasno, da gre le za začasno rešitev in da bo v prihodnji sezoni na trenerskem mestu sedel nekdo drug. Kako to vpliva na igralce?
Ne bi mu bilo treba prevzeti te funkcije. Pripeljan je bil kot pomočnik trenerja. Vsa čast, da je stopil v čevlje glavnega trenerja. Težak je ta preskok, na katerega ne računaš. Poleg tega se je zamenjava zgodila tik pred potovanjem na gostovanje. Moral je iz enega dela, kjer nimaš skoraj nič odgovornosti, prevzeti popolno odgovornost nad 12 igralci. Jokić je pred kratkim dejal, da je trenersko delo najtežje in da ga res ne želi opravljati v karieri. Res je težko. Včasih je težko kontrolirati samega sebe, on pa mora 12 različnih glav. Miru to uspeva. Res kapo dol. Sam ve, kako je v športu. Za nič mu ni treba biti žal oziroma nima česa obžalovati. Opravil je res odlično delo, nas povezal in začeli smo dobro igrati. Igralci ga imamo radi. V Ligi ABA smo prišli, kamor sodimo. Kar se zdaj naprej dogaja ni v njegovih ne v mojih rokah. Trener, ki prihaja, ima zagotovo določeno večjo mero zaupanja, kot ga vodstvo čuti do Mira. To je nekaj popolnoma normalnega v športu. Govori se o Pianigianiju, ki je izjemen trener. Vodstvo ima nedvomno neko vizijo. Že ob menjavi Golemca je bil govor o tem. Miro se je pa v vlogi odlično znašel. Vemo, kaj je naša naloga, niti mi niti Miro pa o tem ne smemo zdaj razmišljati. Moramo končati sezono, kot se gre. Vzdušje v ekipi je res dobro in nima smisla razmišljati, kaj bo prihodnjo sezono. Moramo dokončati to, potem pa se bo videlo, kakšni bodo premiki v ekipi in trenerskem štabu. Kot vem, za zdaj ni še nič gotovo, saj ni še nič uradno.

Po klubski sezoni vas kmalu čaka nov izziv z reprezentanco. Predstavlja svetovno prvenstvo nekakšne popravni izpit za lanski EuroBasket?
Težko rečem popravni izpit, saj smo imeli res tlakovano pot v polfinale. Ko gledam, se mi zdi, da bo svetovno prvenstvo eno najtežjih do zdaj. Tudi evropsko je bilo lani, ampak so pred nami izpadli tisti, ki smo se jih najbolj bali. Koliko bo počitka, bo odvisno od razporeda in kako daleč bomo prišli. Zagotovo ga bo pa dovolj. Računam, da vsaj mesec, kar ne pomeni, da bomo lenarili, ampak že samo, da ne misliš toliko na tekme in rezultate, je dovolj, da si spočiješ misli. Glede reprezentance je veliko odvisno od tega, kakšno bo vzdušje v ekipi. Če bi rekel, da je bilo lani isto, kot je bilo predtem na olimpijskih igrah, bi lagal. Ni bilo istega žara kot predtem. Zadnje evropsko prvenstvo moramo izkoristiti ravno za to, da spoznamo, da moramo biti fantje med sabo res dobro povezani, igrati kot eno, sprejeti svoje vloge in zaupati našim najboljšim igralcem. Upam, da bomo imeli srečo in bomo ostali zdravi. Da bo Čančar osvojil prstan in se uspel spočiti. Videli bomo, kaj bo glede tujca. Kot slišim, je Morgan operiral koleno, ne vem pa, kako je s Tobeyjem. Veselim se te akcije, verjamem, da enako velja tudi za vse druge, saj smo v zadnjih letih skupaj doživelo veliko lepega, in zakaj ne bi te zgodbe peljali naprej. Ne bo lahko, nikoli tudi ni bilo. Treba se bo spopasti z najboljšimi ekipami, narediti pa čim boljše vzdušje in uživati. Ko v reprezentanci uživamo, takrat tudi igramo najbolje.