50-letni Ljubljančan je lani prevzel vodenje Krke in izpolnil glavni cilj sezone, ki je bil ekspresna vrnitev v Ligo ABA. Zdaj je želja, da novomeška ladja po jadranskih vodah pluje mirneje, kot je v zadnjem obdobju, hkrati pa pričakujejo tudi boljše rezultate v domačih tekmovanjih. Zadržali so slovensko jedro ekipe, skupaj pripeljali pet okrepitev, od tega tri ameriške košarkarje in nazadnje še Srba Marka Radovanovića.

"Vsi vedno komaj čakamo, da se začne zares. Saj je pripravljalno obdobje lepo, a na koncu te že srbijo prsti, da se sezona začne," je v intervjuju za MMC dejal Okorn, ki bo letos Krko vodil v Ligi ABA in Ligi Nova KBM, ki se v sredo začenja prav s srečanjem v dvorani Leona Štuklja, kamor prihaja Šentjur.

Ste zadovoljni z opravljenim v pripravljalnem obdobju?
Lahko rečem, da delno sem. Na začetku je kazalo izredno dobro. Poletno. Potem smo padli v neko luknjo. V zadnjem odboju znova kažemo nekako boljšo sliko, ampak ta nihanja bodo, kot kaže, naša realnost. Bodo prisotna. Treba se je posvetiti temu, da bi se med sezono čim bolj zmanjšala. Treba je razumeti, da za večino fantov Liga ABA pomeni preskok v kakovosti tekmovanja. Zanje torej velik izziv. Prinaša večjo odgovornost, da fantje vidijo, ali lahko igrajo na tej ravni. Vesel sem, da smo zadržali slovensko jedro. Veliko jih bo prvič igralo na tej ravni. Lahko rečem, da smo z okrepitvami zadovoljni, čeprav se tu pojavljajo določena vprašanja.

Lani ste takoj, ko ste si priborili vrnitev v Ligo ABA, dejali, da želite zadržati jedro ekipe. Kako velik zrelostni izpit bo letošnja sezona za te mlade igralce?
Stergar, Škedelj in Macura so Ligo ABA že izkusili, ampak so imeli drugačne vloge. Letos bodo te vloge precej večje. Mislim, da jim je sezona v Ligi ABA 2 dala več, kot jim je vzela. Okrepili so samozavest in pokazali, da lahko igrajo. Medtem bo za Bačvića, Cerkvenika in Jurkovića to še en korak naprej. Zelo hiter. Iz slovenske lige so se preizkusili v Ligi ABA, zdaj pa takoj v Ligo ABA 1. Ampak fantje so fizično na pravi ravni. Odraščajo, in mislim, da je temu slovenskemu jedru treba ponuditi priložnost, da vidimo, kaj se da iz tega dobiti. Je preskok, izziv, ampak mislim, da so sposobni igrati na tej ravni.

Takrat ste tudi dejali, da boste takoj sedli z vodstvom kluba in jim predstavili svoje ideje. Kako dovzetno je bilo za vaše želje?
Na tem mestu bi se jim rad zahvalil. Od lani dalje je naše sodelovanje res dobro. Lahko rečem, da smo se ujeli. Videli so, da nisem tako imenovani buldožer, ki gre z glavo skozi zid. Človek, ki bi določene stvari zahteval brezkompromisno. Strinjali so se, da s tem jedrom nadaljujemo in nadgrajujemo, da ne bi bilo ponovno treba nekaj od začetka in na novo. Da samo poskusimo dodati tisto, kar potrebujemo. S tem kadrovanjem in zmožnostmi, ki jih imamo, sem več kot zadovoljen. Moram poudariti tudi, kako se je generalni pokrovitelj odzval, ko smo se uvrstili spet v Ligo ABA. Vse to je samo pozitivno.

Veliko se govori o pomembnosti kontinuitete. Je nadgradnja takšna, kot ste si želeli?
Tako je, kontinuiteta velikokrat manjka. Imamo teh šest mladih Slovencev. Imam celo v načrtu, da bi jih nekoč bilo sedem. Torej, da bi bila nekakšna formula 7+3. Teh sedem, ki lahko igrajo, še vedno pa potem priključiš dva res mlajša. Torej, da bi imeli takšno formulo 7+3. Mi imamo sedem Slovencev že zdaj, ampak je tu Špan, ki je izkušen. Kapetan. Formulo 7+3 pa nekako, recimo, vidim kot tisto, na čemer se potem gradi. Da je v tej sedmerici maksimalno ena korekcija, drugo pa se gradi. Moram reči, da nam uspeva v tej smeri oziroma nam je letos, kar je največji plus.

Kakšno Krko bomo gledali letos?
Mislim, da smo delno proti Ciboni in na tem zadnjem turnirju v Opatiji proti Igokei pokazali, kakšni naj bi bili. Pokazali smo, da lahko obrambno delujemo precej dobro. Da igramo lahko kar hitro, imamo pa ogromno enih rezerv pri določenih odločitvah, ki bi lahko postavile vse skupaj na višjo raven. Gledali bomo zanimivo Krko, ki predvsem ne bo nikoli obupala. Nikoli ne bo popuščala. Borbena ekipa, kar je ključna stvar. Iz tega lahko tudi pride neki rezultat. O tem sem prepričan, ker smo v bistvu na kupu sami taki ljudje.

Okrepili ste se s tremi ameriškimi košarkarji. Dva imata že evropske izkušnje, eden pa je popoln novinec. Kako so se vklopili v vaš sistem?
Če gremo po vrsti. Pripeljali smo tri na tista občutljiva mesta, kjer smo potrebovali nadgradnjo. Glede Cousinsa mislim, da prav veliko dvomov ni imel nihče. Je eden tistih igralcev, ki je pokazal, da lahko igra na tej ravni. Predstavlja zanj izziv, ampak je že igral v teh močnejših evropskih ligah. Vajen je vsega tega. Svojo vlogo je takoj razumel in jo prevzema. Navajen je evropske zgodbe. Hamilton je novinec, ampak že zdaj lahko rečemo z ogromnim potencialom. Tudi on zadovoljuje večino fizičnih in taktičnih meril. Šolan igralec s kolidža, je pa res, da to predstavlja preskok. Za igralca, ki pride iz Lige NCAA, kjer je popolnoma drugačna metodika treniranja, in ki je vajen ameriškega načina življenja, prvič v Evropo, je ključna stvar, da se bo navadil in prilagodil do konca. Ne govorim o košarkarskem delu, ki je zagotovo v redu, ampak njegova naloga je, da se ta prilagoditev zgodi v čim krajšem času. Nedvomno oba zadovoljujeta ta merila. Nekoliko več pomislekov je pa pri centru Edosomwanu. Za zdaj moram reči, da je tu največ rezerv. Smo nekoliko skeptični, ampak mu bomo dali priložnost, da bi se to postavilo na pravo mesto. Ne bi še dvigal rok, a to je realna slika.

Ste se prav zaradi tega okrepili z Markom Radovanovićem ali je razlog zdravstveni karton?
Zdravstveni karton je pokazal, da se bodo poškodbe dogajale, če tako treniraš. Odigrali smo devet tekem, od teh jih je bilo šest res močnih. Do poškodb bo prihajalo. Po eni strani je želja, da bi Škedelj samo na trenutke šel na štiri in smo zato tudi pripeljali petega visokega igralca. Radovanovića poznamo, on pozna ligo. Poškodba je pozdravljena, tako da je situacija daj-dam. Mi mu omogočamo vrnitev na parket, on nam nekaj prinaša. Bilo je finančno sprejemljivo, in smo se odločili zanj.

Zelo zanimiv igralec, ki ste ga pripeljali, je Niko Bačvić. Dolgo časa je bil nekako pod radarjem, v zadnjih sezonah pa je naredil velike korake naprej. Kako vi vidite njegov razvoj?
Niko je lani, ko je v Helios prišel iz Ilirije, naredil podoben korak, kot sta ga pri Krki Cerkvenik in Jurković. Tudi onadva sta prišla iz Ilirije. Bili so soigralci in imajo podobno zgodbo. Lani je naredil preskok in vrhunsko odigral Ligo ABA 2. Bil je tisti joker Heliosa, vedno na razpolago in vedno neki X-faktor. Njega poznam šele en mesec, a nedvomno lahko rečem, da je to fant, ki ima neverjeten potencial. Fizično je za svojo višino in igralni položaj izreden. Druga stvar pa je košarkarski IQ. Na trenutke deluje kot trener na igrišču. Zastavlja vprašanja, ki ti dajo takoj vedeti, da res razmišlja o košarki oziroma jo preprosto razume. Seveda je zdaj nov preskok na to najvišjo raven v regiji. Pripravljalne tekme so na začetku pokazale, da mora dati v višjo prestavo, na zadnjih tekmah pa smo dobili odgovore, da to lahko oziroma zmore. Mislim, da je njegov razvoj na zares pravi poti.

Zadržali ste slovensko jedro, izjema je le Andrej Stvarov, ki je pred dvema letoma odlično začel pri Krki, po zdravstvenih težavah pa se ni vrnil na isto raven. Kaj je bil razlog za razhod?
Zgodba je čisto preprosta. Stavrova smo počakali. Pošten odnos. Dajali smo mu priložnost, da bi se vrnil. Nekaj časa je šlo po pravi poti navzgor, potem je bilo precej, recimo temu, vodoravno. Ni bilo koraka naprej. Imel je pogodbo še za eno leto. Tukaj je bilo treba reagirati tako ali tako. Ni nobena skrivnost. Dolgo časa smo tehtali ali Stvarov ali Bačvić. Nikoli tega nisem skrival in povem odkrito. S štabom smo se na koncu odločili za Nika. To je cela zgodba. Glede Stvarova lahko rečem, da njegov talent ni sporen. Že dolgo nisem videl igralca s tako višino na tem položaju, ki bi bil tako spreten z žogo in tehnično podkovan, ki zna podati in lahko napada. Če bo hotel unovčiti ta potencial, je pa samo odvisno od njega.

Koliko vam osebno pomeni uspeh zadnjih dveh sezon po vrnitvi v regionalno košarko? Najprej dvojna krona s Cibono in potem še vrnitev v Ligo ABA s Krko.
Nedvomno sem zelo zadovoljen. Res je, da starejši, ko si, si bolj izkušen, če ne popuščaš, če gradiš na nekih stvareh in delaš. Tista triletna izkušnja na Madžarskem mi je zelo prav prišla. Mislim, da je vsake toliko časa treba oditi iz regije, da se potem znova lahko vrneš. Ta dvojna krona na Hrvaškem je zgodba zase. To vidim kot enega svojih večjih uspehov, kakor koli bo kdo obračal. S Krko pa je stvar zelo jasna. Želeli so, da pridem in Krko vrnemo v Ligo ABA. Igralci in jaz smo vsi čutili pritisk, čeprav smo to dosti dobro skrivali. Bili smo edina ekipa v Ligi ABA 2, ki je bila pod pritiskom. Enostavno smo ga zdržali. Zgodba je popolnoma preprosta. Nismo blesteli celo sezono. To vsi vemo, smo tudi na glas povedali, ampak takrat, ko je bilo najpomembnejše, se pravi na zadnjem mehurčku in potem na zaključnem turnirju v Domžalah, smo bili pa ravno takrat pravi oziroma v najboljši izvedbi. Nikoli prej in nikoli več zatem. Ampak na koncu se bomo vsi spomnili samo tega, da smo osvojili Ligo ABA 2. To predstavlja zadoščanje. Predvsem to, da sem izpolnil cilj in pričakovanja, ki so bila v Krki. Najbrž imam zato malo kredita, kajti pri oblikovanju letošnje ekipe mi je Jure Balažić (direktor klub, op. a.) dovolil, da praktično delam res po svojih željah. Tukaj gre to z roko v roki.

Koliko je tega pritiska letos? Kaj ste si zastavili pod rezultatske cilje?
Vedno je pritisk, če ga pa nihče ne postavi, si ga pa naložim sam. Tak človek sem in brez tega bolj slabo delujem. V Sloveniji letos nedvomno želimo več kot lani. Na glas priznamo, da bi bila lani, če ne bi osvojili Lige ABA, zaradi česar je sezona izpadla kot zelo dobra, za oceno +4, nezadostna. To je ta razlika. Krka si v domačih tekmovanjih tega ne sme dovoliti. Izpadli smo v četrtfinalu pokala in polfinalu prvenstva. Smo pošteni in vemo, da to ni dovolj. Tukaj želimo več. V Ligi ABA pa želimo pluti mirneje, kot je Krka v zadnjih letih. Zdaj, ali je to mogoče, težko odgovorim, čeprav sem prepričan, da je. Glede na ekipe, ki so sestavljene po regiji, smo po mojem mnenju konkurenčni. Res pa je, da bomo morali biti vztrajni, igrati agresivno in ne bomo smeli popuščati. Moramo imeti neko zmagovalno miselnost. Ne smemo razmišljati o tem, da smo mi tista tarča. Smo novinci, razumem, da nas vsi drugi vidijo kot 14., toda jaz tega ne priznavam.