Druga polovica lanske sezone je bila tretja epizoda 216 centimetrov visokega košarkarja v zmajevem gnezdu. Pred 12 leti je prišel kot golobradi mladenič iz Laškega, se po treh letih dokazovanja iz Ljubljane podal v tujino, kjer je med drugim z Malago osvojil Evropski pokal, zaigral pa tudi za evroligaša milansko Olimpio in carigrajski Anadolu Efes, pred tremi leti pa se je vrnil. Tedaj je skupaj z Yogijem Ferrellom, s katerim si zdaj delita garderobo tudi v Podgorici, prišel med sezono. Po njunem prihodu je šla rezultatska krivulja navzgor, potem so dodali še Zorana Dragića in sledila je izjemna druga polovica sezone, z naskokom najuspešnejše obdobje delovanja Cedevite Olimpije.

Še vedno imam rad svoj klub

Pred lansko sezono so mu nato v Stožicah dali vedeti, da nanj ne računajo več, in na klubsko pobudo je moral prekiniti pogodbo. Toda po težavah pod obročema so ga med sezono poklicali nazaj in v nadaljevanju je bil znova pomemben člen zasedbe slovenskih prvakov. Pogodba mu je potekla, kakršnega koli klica vodstva kluba pa ni bilo: "Ne, Olimpija ni stopila v stik z mano. Iskreno, to kar malo boli. Na uho pridejo različne stvari, česa nisi sposoben. Ni pomembno, koliko sem star, nekaj sem naredil v svoji karieri. Marsikaj sem tudi dal tu in nadaljeval bom v tem ritmu. Razumem, da prejmeš kritike, nisem pa v življenju še videl centra, ki igra od 30 do 35 minut, in to fenomenalno. Tak se še ni rodil. Me pa kritike samo dvigujejo. Priznam pa, da ko slišiš različne stvari, malo zaboli. Tu je moj dom, tu sem odrastel in še vedno imam rad svoj klub. Ko pa vse to slišiš, ni lepo."

"Zdi se mi, kot da nikoli ne bi šel od tu. Kot pravim, to je moj dom. Tu sem preživel toliko lepih sezon in res sem užival. Tudi ko grem, moje srce ostane tu. Zdaj sem pri Budućnosti in vse bom naredil, da bomo imeli dobro sezono, ki se je bomo spominjali. Se še vklapljam v sistem, v novo ekipo in spoznavam nove soigralce. Korak za korakom bomo prišli na pravo pot. Pokazali smo, da lahko igramo tudi proti evroligaškim ekipam. So pa v športu vzponi in padci. Moramo le ostati prava ekipa, saj je to najpomembneje za dober rezultat," je dodal Omić, ki je želel nadaljevati zgodbo z Olimpijo, toda vodstvo se je odločilo drugače in se zahvalilo za sodelovanje trem izkušenim domačim košarkarjem. Ob v Bosni in Hercegovini rojenem nekdanjem naturaliziranem reprezentantu še Edu Muriću in Zoranu Dragiću, ki sta se medtem dobro znašla v Španiji.

V dresu Olimpije bi končal kariero

"Seveda sem želel ostati. Stokrat sem že rekel, da je to moj dom. Na neki način bi si tudi želel končati tu kariero. Ne bojim se vrnitve, kot se nisem tudi odhoda. Če sem pri Olimpiji, se bom zanjo vedno boril do konca. Zdaj sem sicer na drugi strani, kjer koli pa sem, dam vedno svoj maksimum," je nadaljeval 32-letni center, ki je bil ob začetku sezone še brez kluba, bil je med gledalci na tekmi zmajev, potem pa je prišel klic iz črnogorskega velikana, kjer je pred šestimi leti že igral kratek čas. "Naključno sem se slišal z direktorjem Olimpije, ko sem hotel priti na tekmo. Na neki način mi je dal znak, da razmišljajo v tej smeri, da bi lahko znova sodelovali. Toda čez noč sem dobil klic od predsednika Budućnosti Bokana. Ko ti tak gospod da takoj vse, kar si želiš, veliko ne razmišljaš. Manjkala mi je košarka, čakal sem pravi klub in sem ga dobil. Uživam tu, zdaj čakam le še, da se mi pridruži družina. Sicer pa je v klubu res za vse poskrbljeno fenomenalno. Vsi delajo maksimalno, da bi se nekoč vrnili v Evroligo."

Z Budućnostjo je Olimpijo ugnal z 91:71. V drugem polčasu so Podgoričani nadigrali zmaje in izpostavili pomanjkljivosti oziroma limite, ki jih ima ljubljanska zasedba. Še posebej pod obročema, kjer Olimpijini centri niso dorasli ravni, na kateri igra klub. Črnogorski prvak je tik pod vrhom Jadrana za Partizanom, najtrofejnejši slovenski kolektiv pa trenutno ni konkurenčen za ta mesta. V Evropskem pokalu sicer igrajo zmaji zelo dobro, popolnoma drugačna slika pa je v regionalni ligi, kjer so z dvema zmagama in kar štirimi porazi šele 11. Jasno so ambicije in pričakovanja podpornikov bistveno višji. Pod košem imajo težave tako v obrambi kot v napadu, kjer očitno pogrešajo tudi izrazitega strelca. Ko so sicer obrambno na ustrezni ravni, so lahko uspešni, toda Budućnost je bila v drugem delu za razred boljša.

Žakelj se je v Podgorici odlično znašel

Omić je prispeval štiri točke, kot poudarja njegov trener Andrej Žakelj, ki je deloval tudi v Stožicah kot pomočnik, pa se še privaja na nov sistem. "Tako kot Olimpija imamo tudi mi dve tekmi na teden. Se pravi ob vseh potovanjih ni veliko časa za treninge. Potreboval bo še nekaj časa, da se bo navadil. Prinesel je neki nadzor skoka, glede drugih stvari pa ga čaka še kar nekaj dela," je dejal Postojnčan, ki se je v Podgorici odlično znašel. Omić pa je o njem dodal: "Je iskren človek in trener. Pove, kaj od tebe pričakuje na terenu. Če tega ne upoštevaš, to hitro opazi in te postavi na stran, potem pa čakaš drugo priložnost. Mi je precej lažje, ker je tu še Kamenjaš. Na treningu bijeva dobre boje. Minutaža je razporejena. Bi rad igral več, a se še lovim, verjamem pa, da bom s treningi prišel do tja, kamor želim. Žakelj ve, kaj hoče od igralca. Da ti na neki način svobodo, a mu moraš to vrniti. Za zdaj je vse odlično in uživam z njim."

45-letni slovenski strokovnjak je dobro deloval že v Studentskem centru, lani pa je med sezono prevzel Budućnost. V Evropskem pokalu je podgoriška zasedba trenutno pri dveh zmagah in treh porazih, v Ligi ABA pa je klonila le pred Zvezdo, pa še to zelo tesno. "Letos je še težje, ker sem sam sestavljal ekipo. Sem pa navajen vsega in vem, s kom imam opravka. Imam podporo uprave in predsednika. Mislim, da s skupnim delom in močmi dobro peljemo vse skupaj. Tako je bilo drugi del lanske sezone in tudi na začetku te. To je Budućnost, tu je vedno prisoten velik pritisk rezultata. Po neki strani je to pozitivno. Moramo se naučiti delati pod pritiskom, saj je tak naš posel. Pod pritiskom tudi človek napreduje. To velja tudi zame," je še povedal Žakelj.