V nedeljo so mladinke poskrbele za največji uspeh v zgodovini slovenske ženske košarke, potem ko so v finalu evropskega prvenstva v Konyi s 63:61 premagale Francijo, svetovno velesilo, ki v zadnjih letih redno pobira medalje tudi v tej starostni kategoriji. V letih 2000 in 2004 so slovenski mlajši člani postali evropski prvaki, krona vsega je bila leta 2017, ko so košarkarji v članski konkurenci stopili na vrh Evropo, zdaj pa je zlato medaljo dočakala tudi ženska košarka. "Verjetno se še ne zavedamo, kaj smo naredili. Čeprav so minili že trije dnevi od finala, pa je prisotnega še veliko adrenalina. Na turnirju smo bili devet dni, odigrali sedem tekem in vse skupaj je bilo kar naporno. Ves čas je ogromno adrenalina in si pod nekim pritiskom, kaj bo, čeprav nismo želeli nad dekleti ustvarjati pritiska, da moramo zmagovati. Postavili pa smo si cilje. Glavni je bil uvrstitev v polfinale," je prve misli o turnirju strnil Novak.

Sorodna novica Podvig za zgodovino – slovenske mladinke evropske prvakinje!

"Na roko nam je šel tudi žreb, se pravi, da smo se dejansko do polfinala nekako izogibali tistim res najboljšim reprezentancam, kar pa ne pomeni, da smo imeli lahko delo in so bili tekmeci slabi. Vseeno je treba v skupini zmagovati, da prideš do prvega mesta in te potem, v narekovajih rečeno, čaka lažji razpored. Čeprav morda ni tako. Tudi Izrael, ki je bil četrti v svoji skupini, še zdaleč ni slaba ekipa. Je neugodna reprezentanca. Mislim, da smo bili fizično in psihično res zelo dobro pripravljeni. Dekleta so bila izjemna, sprejemale so informacije in je šlo vse po naših načrtih. Se je izteklo še precej bolje, kot smo recimo pričakovali oziroma si mislili na začetku," je dodal selektor.

Slovenke so prvenstvo končale neporažene. V skupini so s povprečno razliko dobrih 15 točk ugnale Finsko, Nemčijo in Češko. Največ težav so imele proti Nemkam, ki so jih premagale za pet. S prvo oviro v izločilnih bojih, Izraelom, so opravile suvereno (84:63), zanesljivo preskočile tudi v četrtfinalu Madžarsko (89:65) in v polfinalu Srbijo (89:65): "Vse tekme mi bodo ostale v dobrem spominu. Res smo se držali nekih taktičnih zamisli. Nismo pa nobene tekme odigrali tako kot proti Franciji. V finalu smo igrali v bistvu štiri različne obrambe, kar se morda ni videlo, ampak smo dejansko v obrambi ves čas rotirali. Videli smo, da jim cona ne odgovarja. Tudi na drugih tekmah smo se prilagajali nasprotniku in uporabljali določeno obrambno postavitev – ko smo na primer najprej pokrivali ena na ena, potem pa šli v "box plus ena" –, proti Franciji pa smo dejansko uporabljali vse. Mislim, da smo jih s tem kar dobro zmedli."

Individualne dosežke so dale na stran

"Nekaj je, kar si jaz zamislim in želim narediti, toda, če tega dekleta ne sprejmejo in ne izvajajo na igrišču, ne moremo biti uspešni. Glavna zasluga za ta velik uspeh gre njim, ki so te ideje udejanjile na parketu," je povedal Novak in pristavil, da so si zastavljene visoke cilje takoj tudi predstavili košarkaricam: "Na prvem sestanku, ko smo se dobili, sem rekel, da morajo biti cilji postavljeni dovolj visoko. Ta dekleta so že lani v zelo podobni sestavi nastopale na svetovnem prvenstvu, kjer so tudi naredile dober rezultat. Malo smo poznali tudi recimo moč drugih reprezentanc in na podlagi vsega skupaj, potem ko smo videli še žreb, smo jih začrtali."

Ne le, da so bile mladinke izjemno uspešne in učinkovite, odličen vtis so pustile tudi z načinom igre, borbenostjo in vidnim ekipnim duhom, ki je bil tudi močan adut izbrane vrste: "Sem zelo zadovoljen. Kot pravim, nekaj so zamisli, kako in na kakšen način bomo igrali, drugo pa je potem, da dekleta to sprejmejo, verjamejo in izvedejo. Dejansko so od prvega dne verjele v stvari, ki smo jih govorili. Ves čas so maksimalno trdo delale. Na terenu je bilo vidno, da se borimo za vsako žogo, kar je zame, pa tudi v športu nasploh, če hočeš kaj narediti, zelo pomembno. Neke individualne dosežke oziroma statistiko, kar je danes nekaterim zelo pomembno, so dale na stran. Dejansko so se borile le za slovensko reprezentanco in nek skupen cilj. Zagotovo je bil ta moštveni duh zelo pomemben. Od prve do zadnje. Recimo, Ajša Sivka se nam je pridružila po članskem evropskem prvenstvu. Prišla je štiri dni pred odhodom in se popolnoma podredila ekipi. Ni pričakovala, da se vse vrti okoli nje ali kar koli, ampak se je prilagodila moštvu. Šli smo na prvenstvo kot močna ekipa s skupnim ciljem in zaradi tega naredili res lep rezultat."

Slovenski napad je bil skupaj s španskim najboljši na prvenstvu. Novakove varovanke so bile druge po doseženih točkah na tekmo (76), v povprečju zbirale največ podaj (20), odlično pa je delovala tudi obramba: "Ko smo se pripravljali na tekme, so bile na koncu vsakič na listu napisane tri misli in ena do teh je bila, da napad lahko dobi tekmo, ampak obramba pa zmaguje turnirje oziroma prvenstva. Dejansko smo s to miselnostjo šli na turnir. Rekli smo si, da če bomo dobivali po 60 točk, bomo tekme lahko zmagovali. Na nekaterih smo jih seveda več, ampak to smo imeli v mislih. V polfinalu med Francijo in Španijo se recimo obrambi v bistvu nista igrali. Dejansko se je samo tekalo gor in dol in metalo, kdo bo dal več točk. Podobna tekma je bila v skupinskem delu med Španijo in Srbijo, ko sta dali reprezentanci nekaj več kot 90 oziroma 80 točk. Mi si tega nismo želeli oziroma si nismo niti hoteli privoščiti."

Sivka MVP, v peterki turnirja še Bartelme

Slovensko igro je odlično vodila Lea Bartelme, ki je bila prva podajalka turnirja. Poleg organizatorke igre je bila v prvi peterki tudi že prej omenjena Ajša Sivka, ki je bila med najboljšimi strelkami in skakalkami prvenstva, tudi statistično druga najučinkovitejša igralka, na koncu pa izbrana za najkoristnejšo posameznico prvenstva. 17-letna Konjičanka se je kalila v akademiji Tonyja Parkerja, zdaj pa igra za italijansko Beretto Familo Schio, za krmilom katere je selektor slovenske članske izbrane vrste Dzordzis Dikeulakos, ki ji je pomembno vlogo dodelil tudi na minulem evropskem prvenstvu v Stožicah. "Ajša ima zagotovo ogromen potencial. Če lahko igra za člansko reprezentanco po 25 ali celo 30 minut, je v najboljši ekipi v Italiji, je to jasno. Zagotovo govorimo o eni najbolj obetavnih igralk v Evropi. Že lani je bila MVP v drugi diviziji. Letos je to ponovila. Nedvomno je zelo kakovostna košarkarica, ki ima še veliko pred sabo. Verjamem, da ji ta nagrada daje neko dodatno motivacijo za delo naprej. Ob tem je treba poudariti tudi delo ostalih igralk, ki so ji omogočile, da je postala MVP. Super zanjo, je pa ob tej individualni nagradi pomembno vlogo odigrala celotna ekipa," je povedal Novak.

Po neposrečenem nastopu Slovenk na domačem EuroBasketu junija v Stožicah so v domačem taboru poudarjali svetlo prihodnost ženske košarke. Zlata medalja mladink te besede potrjuje, Novak pa ob tem poudarja: "Zadnja tri leta, kjer koli smo igrali, smo z reprezentanco do 18 let osvajali prva mesta. Najprej je bil to 'challenger' takoj po covidu, potem v B-diviziji lani in zdaj še v A. Gre za recimo tri ali štiri generacije, ki so res kakovostne. S temi dekleti je treba delati naprej. Po drugi strani je zelo pomembno, da jim tudi nudimo neke pogoje oziroma da vidijo neko pot v prihodnosti, da vztrajajo v košarki. Lahko rečem, da finančno stanje v klubih ni dobro. Tudi liga ni ravno kakovostna. Če teh stvari ne bomo obrnili malce na bolje, je vprašanje, kaj bomo lahko dosegali. Vsekakor imamo talent in potencial, ampak je to treba nadgraditi tudi s pogoji. Ko dekleta pridejo iz srednje šole na univerzo, je osip zelo velik, ker dejansko jim v klubih nimaš česa ponuditi. Res je to nek minimum in v tistem trenutki se jih veliko odloči, da zaključi s košarko in se posveti le šoli. Ne vidijo poti v košarki. Imamo pa kar nekaj generacij, ki so zelo kakovostne, tako da lahko dosežemo tudi v članski košarki vrhunske rezultate, če bomo le znali delati z dekleti."

46-letni Ljubljančan je bil leta 1998 del reprezentance, ki je na evropskem prvenstvu mlajših članov osvojila srebro. Igral je v številnih slovenskih klubih, največ časa pri Olimpiji in Slovanu, se za kratek čas preizkusil v Nemčiji, po končani igralski poti pa je zajadral v trenerske vode. Prvo priložnost je v vlogi glavnega trenerja dočakal v Šenčurju, zadnjih šest let pa deluje v ženski košarki: "Iskreno, ko sem začel delati s fanti, pa tudi potem v Šenčurju s člani, si nisem predstavljal, da bom nadaljeval v ženski košarki. Na povabilo Lojzeta Milosavljevića, ki je končal v Kranju, sem prišel k Triglavu. Od tedaj sem tu in moram reči, da sem zelo zadovoljen, da se je tako odvilo. Ko sem bil v moški košarki, si nisem nikoli mislil, da bom prevzel kakšno reprezentanco in konec koncev postal evropski prvak. Daleč od tega. Seveda sem si pa želel. Zato je še toliko lepše, da smo to dosegli. Nobeni ženski ekipi do zdaj ni uspelo osvojiti zlata. Res smo naredili nekaj neverjetnega."