Poleg odličnega krilnega košarkarja, ki je vso svojo kariero igral v dresu Indiana Pacersov, so mesto med nesmrtnimi v Springfieldu dobili še trener Don Nelson, igralci Ralph Sampson, Jamaal Wilkes, Chet Walker in Mel Daniles, sodnik Hank Nichols, trenerka Lidija Aleksejeva, košarkarica Katrina McClain, ženska različica Harlem Globetrottersov All American Red Heads in Don Barksdale ter Phil Knight za prispevke h "kraljici iger". "Biti del tako ekskluzivnega kluba je zares nekaj posebnega," je ob imenovanju povedal Miller.

Pridružil se je sestri Cheryl
Danes 46-letni Miller, ki je eden najbolj prepoznavnih košarkarjev "zlatih" 90. let, ko se je "igralo za slavo in čast", v Hišo slavnih vstopa kot drugi z največ zadetimi meti za tri točke v Ligi NBA (2,560, več jih je zadel le Ray Allen), prvi po številu zadetih trojk v končnici (320), najboljši strelec (25,279) in kradljivec žog (1,505) Pacersov, petkratni udeleženec tekme All Star in trikratni član tretje peterke lige. V Hall of Fame je tudi njegova leto in pol starejša sestra Cheryl. Millerjeva sta prva sestrsko-bratska naveza, ki je našla mesto na košarkarskem zvezdnem nebu.
18 sezon je Miller preigral v Indianapolisu. Celotno kariero je bil tako rekoč prvo ime moštva. Pacersi, ki so večkrat imeli sila povprečne zasedbe, a se jim je pod Reggiejevem vodstvu uspelo prebiti v končnico, so v času Millerjevega igranja v belo-rumeno-modri opravi le trikrat ostali brez "playoffa", štirikrat so slavili v svoji diviziji in enkrat v Vzhodni konferenci. Pacersi so takoj po končani karieri upokojili Millerjevo 31. Zdaj Miller blesti v novi vlogi – kot komentator tekem Lige NBA za ameriško televizijsko hišo TNT.
Še en zvezdnik brez šampionskega prstana
Avgusta 2007 se je generalni menedžer Boston Celticsov Danny Ainge prizadeval, da bi Reggieja zvabil med Kelte in ustvaril "veliki kvartet", saj sta se tedaj Paulu Pierceu v Bostonu pridružila Ray Allen in Kevin Garnett. Na 42. rojstni dan je Miller po temeljitem premisleku sporočil, da se ne bo vrnil v NBA: "Fizično vem, da bi lahko še igral, toda za kaj takega je treba biti povsem osredotočen in trdno prepričan o tem, kar pa sem ugotovil, da nisem." Celticsi so že v prvi sezoni s prenovljeno zasedbo osvojili šampionski prstan – kar Reggieju v sicer bogati karieri ni nikdar uspelo. Tako je s Karlom Malonom, Johnom Stocktonom, Patrickom Ewingom, Charlesom Barkleyjem, če naštejemo le tiste, ki so blesteli v podobnem obdobju kot Miller, član "kluba velikih brez prstana". Le Stockton in Malone sta v zgodovini zaigrala na več tekmah v dresu enega moštva Lige NBA.
Reginald Wayne Miller se je rodil 24. avgusta leta 1965 v mestu Riversidu v Kaliforniji. Odraščal je v izjemno športni družini. Poleg sestre Cheryl, ki je z ameriški reprezentanco osvojila olimpijsko zlato na igrah v Los Angelesu leta 1984, sta za Reggiejevo tekmovalno naravo poskrbela še brat Darrell, ki je igral baseball za California Angelse v elitni Ligi MLS, in sestra Tammy, ki se je ukvarjala z odbojko. Vseskozi sta tekmovala s Cheryl, ki je bila v otroštvu tudi boljša od Reggieja. Miller je zatrdil, da je zaradi njenega pokrivanja začel metati v visokem loku.
Dvoboji s sestro in bleščeče predstave na UCLA-u
"Še vedno lahko slišim kričanje skozi telefonsko slušalko," je povedal Reggie, ki je novico, da bo sprejet v Hišo slavnih, seveda najprej sporočil sestri Cheryl. "Vedno mi je bila za vzor in za vso družino je vseskozi postavljala visoko letvico, ki jo je bilo treba doseči. Vesel sem, da sem ji vedno sledil. Še posebej zdaj v Hišo slavnih," je dodal Reggie, ki je imel v otroštvu težave z okvaro kolka, zaradi česar sprva ni mogel pravilno hoditi in je tako moral na obeh nogah nositi opornice.
Po končani lokalni srednji šoli je odšel študirat v približno sto kilometrov oddaljeni Los Angeles, kjer je obiskoval UCLA in z Bruinsi osvojil National Invitation Tournament, na katerem je tudi postal MVP. Odlično je igral na kolidžu in le veliki Kareem Abdul-Jabbar je dosegel več točk za kalifornijsko univerzo. Miller je uspešno opravil tudi s šolanjem in prišel do diplome iz zgodovine.
Kmalu osvojil srca navijačev Pacersov
Na naboru leta 1987 je bil izbran 11. po vrsti. Pred njim so bili izbrani David Robinson (Spurs, prvi), Scottie Pippen (Bulls, peti), Kevin Johnson (Cavaliers, šesti), Horace Grant (Bulls, deseti), za njim pa tudi njegov poznejši soigralec Mark Jackson in Litovec Šarunas Marčiulionis. Navijači Indiane so bili sprva razočarani, ker Pacersi niso izbrali Steva Alforda, ki se je šolal na univerzi Indiana, a je Reggieju hitro uspelo osvojiti njihova srca.
Kmalu je postal prvi strelec ekipe. Še danes velja klubski rekord iz sezone 1992/93, ko je Miller Hornetsom nasul 57 točk. Zaradi številnih bojev in odličnih tekem v končnici proti New Yorku se je Reggieja oprijel tudi vzdevek "Knick Killer". Zablestel je na prvi tekmi konferenčnega finala leta 1994, ko je Kratkohlačnikom dal 39 točk, od tega kar 25 v zadnji četrtini in v slovitem Madison Square Gardnu popeljal Pacerse do zmage s 93:86. Serijo so sicer Knicksi dobili s 4:3.
9 sekund, 8 točk - Miller zmore tudi to
Naslednjo sezono so se z New Yorkom Pacersi pomerili v polfinalu Vzhoda. Hiša slavnih je ob Millerjevem imenovanjem izpostavila prvo tekmo te serije, ko je v devetih sekundah dosegel neverjetnih osem točk. Še dobrih 18 sekund do konca tekme so Knicksi v kultnem Gardnu vodili s 105:99. Po podaji Jacksona iz avta je Miller iz obrata zadel trojko, nato je takoj ukradel žogo in s "fadeaway" metom izza črte izid poravnal. Po zgrešenih prostih metih Johna Starksa je zmago potrdil še s črte prostih metov. Tekma je bila tudi podlaga za dokumentarni film z naslovom Winning Time: Reggie Miller vs. The New York Knicks. Po zmagi v seriji s 4:1 so Pacerse nato izločili Magici (4:3).

Tudi Millerjeva Inidana je bila žrtev ere Bullsov z izjemnima Michaelom Jordanom in Scottiejem Pippnom, a po upokojitvi najboljšega košarkarja vseh časov so Pacersi postali glavni favoriti Vzhoda. Leta 2000 se jim je uspelo prvič v zgodovini kluba prebiti vse do finala, kjer so jim nasproti stali Los Angeles Lakersi. S 4:2 so serijo dobili Jezerniki na čelu s Shaquillom O'Nealom in Kobejem Bryantom, Reggie pa je bil z nekaj več kot 24 točkami v povprečju prvi mož Indiane.
Olimpijski in svetovni prvak
Miller je z izbrano vrsto osvojil dve zlati odličji. Za O'Nealom je bil drugi najboljši strelec ZDA na svetovnem prvenstvu leta 1994 v Kanadi, ko so Američanu postali prvaki. Pomembno vlogo je odigral tudi dve leti pozneje na olimpijskih igrah v Atlanti, ko so ZDA osvojile zlato medaljo. Nastopil je še na svetovnem prvenstvu leta 2002 v "njegovem" Indianapolisu, kjer pa so Američani razočarali šele s šestim mestom. Reggie je bil med turnirjem poškodovan in je zelo malo igral.
Zadnjo tekmo je odigral 19. maja 2005, ko so Pacersi z 88:79 morali premoč priznati Detroitu v konferenčnem polfinalu. Pistonsi so serijo dobili s 4:2. Ko je zapustil igro, si je prislužil stoječe ovacije polnega Conseco Fieldhousa. Slovo navijačev od njihovega ljubljenca je bilo zelo čustveno. Larry Brown je pred koncem tekme vzel še minuto odmora in ovacijam ob koncu kariere enega najbolj prepoznavnih košarkarjev vseh časov so se pridružili tudi košarkarji Detroita. S tem so se tudi pomirile strasti med kluboma, katerih igralci so se pred tem spustili v enega najhujših pretepov v Ligi NBA.
Vodstvo kluba mu bo vedno hvaležno
"Prišel je v zelo problematično okolje in klub popeljal med najboljše v ligi in celo v finale. To je kar impresivno za košarkarja, ki pri svoji višini 201 centimeter tehta vsega nekaj več kot 80 kilogramov. Zelo sem hvaležen Reggieju za vse, kar je naredil za Pacerse in zares si zasluži mesto v Hiši slavnih," je nekoliko šaljivo v zahvali Millerju povedal nekdanji predsednik kluba Donnie Walsh.