V 59. letu starosti je eden najboljših obrambnih igralcev vseh časov izgubil boj z možganskim tumorjem. Košarkarski svet žaluje za ikono Afrike, ki se je že med bogato kariero posvetil človekoljubni dejavnosti in postal prvi svetovni ambasador Lige NBA. "Žalosten dan za nas Afričane in celoten svet. Spominjali se ga ne bomo le zaradi vsega, kar je storil v košarki, še več je naredil zunaj parketa. Je zgled in vzor vsem nam. Toliko je storil za tako veliko ljudi," je dejal Joel Embiid, eden najboljših centrov na svetu, ki sicer prihaja iz Kameruna.

Čeprav je danes v najmočnejši ligi na svetu vse več odličnih igralcev iz te celine, je Afrika še vedno precej neizkoriščen košarkarski potencial. Toda po zaslugi Mutomba se Afrika košarkarsko vse bolj razvija in imajo nadobudni košarkarji možnost, da svoj talent razvijajo v vse bolj urejenem okolju. Leta 1991 je bil šele tretji Afričan, ki je prišel v NBA. S Hakeemom Olajuwonom in Manutom Bolom je bil košarkarski pionir Afrike. Čeprav se je s kraljico iger spoznal v poznih najstniških letih, pa je postal eden najboljših centrov svojega časa, ki bo zavedno ostal zapisan kot neverjetna obrambna sila. "Mount Mutombo" (gora Mutombo, op. a.) je bil vzdevek, ki se je oprijel 218 centimetrov visokega orjaka, ki je blokiral mete drugega za drugim. Po vsakem je pomigal s prstom, gesta pa je postala ena najslavnejših v ligi. In teh se je nabralo 3289. Več blokad je v zgodovini zbral le Olajuwon.

Srce iz čistega zlata

Sorodna novica Umrl legendarni center Dikembe Mutombo

"Predstavljal je obrambno silo na igrišču in je spremenil način igranja košarke. Še pomembnejše pa je to, da je Dikembe s svojim humanitarnim delom resnično spremenil svet in izboljšal nešteto življenj. Še posebej bom pogrešal njegov gromki smeh," je v ponedeljek zapisal Michael Jordan. Po spletu so zakrožili posnetki, kako na dveh tekmah All Star zbada Jordana, ker ta še ni zabil prek njega. Pravi, Scottieju (Pippnu, op. a.) je uspelo, tebi pa še ne. V sedmi sezoni je za mnoge najboljši košarkar vseh časov vendarle na srečanju Chicaga in Atlante zabil, ko ga je Mutombo skušal blokirati. Zatem mu je pomigal s prstom, pozneje pa je Dikembe, ko je bil povprašan, kaj si je tedaj mislil, v šali dejal: "V Hišo slavnih sem prišel zaradi svojih blokad. Lahko dobim vsaj nekaj zaslug. Tu mu je uspelo, kolikokrat pa sem ga blokiral?" Vsi poudarjajo Mutombovo veliko osebnost in njegov pozitivni značaj. Bil je zelo družaben in z nalezljivim nasmehom vedno poskrbel za sproščeno vzdušje. Odprta oseba, ki je nasmeh in nekaj besed namenil vsakemu, ki ga je pocukal za rokav.

"Izgubili smo velikana v vseh pogledih. Dikembejevo navzočnost je bilo čutiti daleč onkraj košarkarskih igrišč. Kot eden najboljših obrambnih igralcev, kar jih je igra imela, bo ostal nepozaben, toda, kar ga je ločilo od drugih, je bilo njegovo srce, predanost, da izboljša življenja drugih. Njegova zapuščina temelji na številnih življenjih, ki se jih je dotaknil, skupnostih, ki jim je pomagal, in močnem zgledu, ki ga je dal. Njegov nasmeh, njegov duh in njegova ljubezen do človeštva ne bodo nikoli pozabljeni," so besede, s katerimi se mu je poklonil Scottie Pippen, Magic Johnson pa je zapisal: "Ni bil le odličen košarkar, ki je znal tako dobro braniti obroč, ampak neverjeten človek s srcem iz čistega zlata. Velik del svojega življenja je posvetil služenju drugim. Kot svetovni ambasador Lige NBA in ambasador Združenih narodov je za svoja humanitarna prizadevanja prejel številne zaslužene nagrade. Pogrešal bom njegov širok nasmeh, njegov duh in močan glas."

Namesto zdravnik postal eden najboljših centrov

Tako kot skoraj vsi uspešni afriški športniki je postal junak v svoji domovini, a njegovo junaštvo presega športna igrišča. Dikembe Mutombo Mpolondo Mukamba Jean-Jacques Wamutombo se je rodil 25. junija 1966 v Kinšasi, prestolnici DR-ja Konga, ki je bila tedaj znana še kot Leopoldville. Odraščal je v razmeroma urejenem okolju s še devetimi sorojenci. V mladosti je igral nogomet in se posvečal tudi borilnim veščinam, želel pa je postati zdravnik. Vsi v njegovi družini so visoki, vseeno pa je Dikembe izstopal. Oče in brat Ilo sta ga prepričevala, naj poskusi z igranjem košarke. Tedaj je bil star že 17 let, toda nad igro ni bil navdušen. Še posebej ne, ko mu je po skoku spodrsnilo in je na bradi dobil brazgotino, ki je bila vidna vse življenje. Toda vztrajala sta, za kar jima je bil na koncu Dikembe vedno hvaležen.

Hitro se je prebil v reprezentanco tedanjega Zaira, s katero je nastopal po Afriki in tako je padel v oči uradniku na ameriškem veleposlaništvu Hermanu Henningu, ki je vstopil v stik z Georgetownom, kjer je deloval priznani strokovnjak John Thompson. Univerza v ameriški prestolnici slovi po vrhunskem košarkarskem programu, toda Mutombo, ki je bil dober učenec na srednji šoli in je prejel akademsko štipendijo, je še naprej sledil sanjam, da bo nekoč zdravnik. Leta 1987 se je odpravil v ZDA, kamor je odpotoval tudi njegov starejši brat, ki je dobil štipendijo v Indiani. Ilo je bil sprva njegova glavna opora, saj si klica domov ni mogel privoščiti, tako da je lahko stopil v stik lahko le z bratom.

Dikembe je govoril kar devet jezikov. Francosko, špansko, portugalsko in pet afriških jezikov, ob prihodu v ZDA pa še ni znal angleško. V prvem letu se je posvetil učenju jezika, hkrati pa se je pod Thompsonovo taktirko seznanil praktično z osnovami košarke, ki jo je do odhoda na Georgetown igral le na zunanjih igriščih. V drugem letu je prišel v ekipo, večino časa takrat še presedel na klopi, potem pa je počasi postal nosilec igre. Izkazal se je v navezi z Alonzom Mourningom, s katerim sta tvorila izjemno centrsko linijo. Ker sta bila oba odlična blokerja, se ju je oprijelo ime "Rejection row". V svoji zadnji sezoni je Mutombo že dobil nagrado za najboljšega obrambnega igralca v konferenci Big East.

Russell ga je prepričal, da bo vrhunski košarkar

Diplomiral je iz politologije in jezikoslovja, nato pa se je podal v NBA. Kot je priznal, ni nikoli resno razmišljal, da bo profesionalni košarkar. Šele z dobrimi igrami na univerzi je dojel, da bi si lahko kruh služil na ta način. Še trenerju Thompsonu ga ni uspelo prepričati, da bi verjel, da mu lahko uspe kaj takega. Zato je za pomoč prosil Billa Russlla, enega največjih košarkarjev vseh časov. "Kdo o košarki ve več od Russlla? Osvojil je 11 šampionskih prstanov, tako da je moral boga prositi za dodaten prst," se je pošalil Mutombo, ki je dodal, da ga je legendarni center Bostona le prepričal, da bo uspel. Nekaj dni je ostal v Georgetownu, kjer se je pogovarjal in delal z njim ter mu posledično vcepil miselnost, da lahko postane odličen košarkar.

Čeprav še vedno ni bil povsem izdelan igralec, predvsem so bile v njegovi igri ofenzivne pomanjkljivosti, pa so vanj verjeli v Denverju in ga leta 1991 izbrali kot četrtega na naboru, kjer so ga na svečanem dogodku v Madison Square Gardnu spremljali starše. Poteza se je Nuggetsom obrestovala, Mutombo, ki je za las izgubil boj za novinca leta z Larryjem Johnsonom, pa je hitro postal nosilec igre in predvsem obrambni steber zasedbe iz Kolorada. Že v prvi sezoni je bil tretji skakalec lige (12,3), ob tem pa je dodajal 16,6 točke. Edini iz svoje generacije novincev je že tisto sezono zaigral na tekmi zvezd.

Denver in Atlanta upokojila številko 55

"Sanjam, da bom dosegel raven igralcev, kot so Patrick Ewing, Hakeem Olajuwon, Kareem Abdul-Jabbar in Bill Russell. Oni so legende in vedno se jih bomo spominjali. Upam, da se bodo nekoč tudi mene," je povedal v pogovoru za Rocky Mountain News. S svojimi dejanji je nedvomno poskrbel, da bo tako. Navijači Denverja ne bodo nikoli pozabili končnice leta 1994, ko so Nuggetsi izločili Seattle. Prvič se je zgodilo, da je v osmi konferenci presenetil najboljšo ekipo rednega dela. V Ball Areni pod stropom visi njegova številka 55. Tako je tudi v State Farm Areni v Atlanti, kamor se je preselil leta 1995 kot prosti igralec. Je eden 16 košarkarjev, ki imajo številko upokojeno v več kot enem moštvu. Potem je zaigral še za Philadelphio in New Jersey, s katerima je prišel do finala Lige NBA, New York ter na koncu za Houston. Osemkrat je nastopil na tekmi zvezd, štirikrat, kar je izenačen rekord, postal obrambni igralec lige, dvakrat je bil najboljši skakalec in trikrat bloker lige. Leta 2015 je bil izbran v Hišo slavnih.

Čeprav ni bil nikoli dominanten v napadu, pa so njegove obrambne predstave zaslužne, da bo njegovo ime zapisano ob boku slovitih centrov, ki jih je sam izpostavil. Še večji pečat pa je Deke, kot so ga klicali v ZDA, pustil s svojimi dejanji ob parketu. Olajuwon je najboljši afriški košarkar vseh časov. Danes v ligi navdušujeta Embiid in Janis Andetokumbo, ki je sicer rojen v Grčiji, a njegova družina prihaja iz Nigerije. Toda nihče ni naredil toliko za afriško košarko in celino nasploh kot Mutombo. Z nesebičnimi dejanji je skušal svet narediti boljšega in omogočiti boljše razmere za življenje vsakomur, komur je le lahko.

218 centimetrov visoki orjak, a največje je bilo njegovo srce

Sorodna novica Hakeem izbral Houston, ker je bil najtoplejši, in začel pot proti dvema prstanoma

"Bil je večji od življenja. Eden najboljših blokerjev in obrambnih igralcev v zgodovini NBA-ja, zunaj igrišča pa je z vsem srcem pomagal drugim," je zapisal komisar lige Adam Silver. Že leta 1996 je s finančno pomočjo omogočil ženski košarkarski reprezentanci DR-ja Konga, da je nastopila na olimpijskih igrah v Atlanti. Leto pozneje je ustanovil svojo fundacijo, poslanstvo katere je izboljšanje kakovosti življenja, zdravstva in izobraževanja v njegovi domovini. V Kinšasi je leta 2009 zgradil bolnišnico. Projekt je stal 29 milijonov dolarjev. V DR-ju Kongu je pomagal zgraditi tudi šole. Postal je prvi svetovni ambasador Lige NBA in obraz projekta Košarka brez meja. Bil je tudi ambasador specialne olimpijade. Je najzaslužnejši, da obstaja Afriška košarkarska liga, ki sta jo skupaj ustanovila Fiba in NBA.

Ni postavil le zgleda Afriki, ampak vsakemu uspešnemu športniku, da ima zavezo vrniti nekaj okolju, od koder prihaja. "Zaradi njega smo tu, kjer smo. Ne morete verjeti, kaj nam pomeni. Velikan. Neverjetna osebnost. Nikoli nam ne bi uspelo, kar nam je, če ne bi bilo Dikembeja. Potoval sem z njim po Afriki. Težko je dojeti, kaj pomeni v svoji domovini in po celi Afriki. Toliko je naredil za vse nas. Izjemna oseba z največjim srcem. Utrl je pot vsem nam. Ponosen sem, da sem ga poznal in delal z njim. Bil je moj mentor. Veste, kako je bil visok, kako je imel velike čevlje in dlani, a njegovo srce je bilo še mnogo večje," je v solzah na medijskem dnevu Toronta razlagal predsednik Raptorsov Masai Ujiri.