Pred dvema letoma je Koprčan igral za srbsko Mego. Iz beograjske valilnice talentov so bili na tistem draftu izbrani trije, najvišje med njimi Čančar, ki ga je Devner vzel kot 49. Vlatko je prekinil sušo, saj je bil po devetih letih – pred njim je bil zadnji Goran Dragić – znova draftiran Slovenec. Bil je 12. slovenski košarkar izbran na draftu in po Saniju Bečiroviću leta 2003, ki je bil kot 46., drugi s strani franšize iz Kolorada. To je bil uvod v Čančarjevo izjemno poletje, ki se je zaključilo z zlato medaljo na EuroBasketu. Pri največjem uspehu slovenskega (ekipnega) športa je pomembno vlogo odigral tudi mladi Primorec. Za Luko Dončićem drugi najmlajši reprezentant sicer v napadu ni blestel, a je priložnosti, ki jih je dobil, navadno uspešno zaključil, najbolj viden pa je bil njegov prispevek v obrambi, kjer se je izkazal s pokrivanjem vrhunskih košarkarjev različnih položajev – od spretnih branilcev do nevarnih kril in čvrstih krilnih centrov.

Sorodna novica Dallas pripravljen na ero Luke Dončića

"Košarke ne gledamo samo v napadu. Čančar je v določenih košarkarskih prvinah izvrsten in v tej ekipi je sprejel svojo vlogo. To je dobra popotnica za njegovo prihodnost in kjer koli bo igral, bo odličen obrambni košarkar. Naredil si bo ime. Je tudi dovolj dober v napadu, da lahko pomaga tej ekipi in v prihodnosti bo tudi tu odigral pomembno vlogo. Je mlad igralec in razume svojo vlogo. V obrambi je pomemben s svojo vsestranskostjo, višino, dolgimi rokami … Je zelo pameten in navadno zelo dobro izvaja načrt tekme. To je velika stvar. Vedno je pozitiven, ne glede na to, ali igra ali je na klopi. Razume svojo vlogo in vesel sem zanj, saj definira svojo vlogo to poletje in tudi za prihodnost," je tedaj med prvenstvom razlagal Igor Kokoškov. Nekdanji slovenski selektor je že med pripravami z izbranimi besedami govoril o Čančarju, ko pa je opisal njegovo igro, je dejal, da je podoben profil igralca, kot je bil nekoč legendarni Scottie Pippen – dober atlet s širokim razponom rok.

Dvakrat zaigral na poletni ligi

Kokoškov, prvi Evropejec, ki je vodil NBA-moštvo v vlogi glavnega trenerja, je Vlatku napovedal svetlo prihodnost, posredno pa torej tudi nakazal, da ga vidi na največjem košarkarskem odru. Dve leti pozneje so se besede uresničile, uresničile pa so se tudi Čančarjeve sanje, ki sicer do nekje 16. leta, ko je odšel v Ljubljano k Olimpiji in se je krivulja njegove kariere začela strmo vzpenjati, kot pravi, o Ligi NBA sploh ni razmišljal, tedaj pa je začel dojemati, da bi nekoč lahko prišel tudi do te najvišje košarkarske ravni. "Tedaj sem odšel v največji klub v državi. Ko napreduješ, postajaš samozavestnejši, hkrati pa si postavljaš tudi višje cilje. Nabiral sem izkušnje, napredoval in na določeni točki začel razmišljati, da bi lahko uspel," je sproščeno razlagal na medijskem dnevu, kjer je bil sicer zelo zgovoren.

Dvakrat je v Las Vegasu z Denverjem nastopal na poletni ligi in obakrat pustil dober vtis. Ko je drugič prišel v ZDA pokazat svojo vrednost, so bili navdušeni nad napredkom, ki ga je napravil v močni španski ligi, kjer se je izkazal v dresu Burgosa in bil uvrščen tudi v najboljšo peterko mladih igralcev državnega prvenstva. Tako v fizičnem smislu kot tudi v samih košarkarskih veščinah je naredil konkreten korak naprej. Z dobrimi predstavami si je tako v minulem poletju izboril triletno pogodbo – v zadnjem letu Denver odloča o podaljšanju ali ne – in mesto v zasedbi lani druge ekipe Zahoda. Na poletni ligi so prepoznali njegove glavne kakovosti in kaj lahko prinese ekipi, čeprav Primorec tako statistično kot po pravilu ne izstopa oziroma njegove številke še zdaleč niso impresivne. Toda košarkarski strokovnjaki in poznavalci hitro opazijo, česa je sposoben.

Igralec, ki opravlja svojo nalogo

Sorodna novica Dragić v prelomno sezono v vlogi, ki je ni vajen

Kot so izpostavili v ZDA, ima 206 centimetrov visoki slovenski košarkar, ki primarno igra na poziciji krila, v karieri pa je precej preigral tudi kot krilni center, kar bo nedvomno njegova primarna vloga, ko bo naslednjič oblekel reprezentančno majico, izvrsten košarkarski IQ. Četudi fizično ne izstopa, pa je njegovo telo dobro grajeno, je dovolj čvrst in v Ligi NBA iz fizičnega vidika ne bi smel imeti težav. V napadu sicer njegova igra ni posebej raznovrstna, toda odlično bere nasprotno obrambo. Vendarle gre za zelo korektnega strelca z razdalje, ki si sicer sam večini primerov ne pripravi meta, zna pa izkoriščati prostor, pravočasno vtekati in zaključevati napade z zabijanji. Močan je tudi v tranziciji, njegova glavna odlika pa je, kot je Kokoškov poudaril že pred dvema letoma, obramba. Za svojo višino je njegovo delo nog zelo dobro, ima hitre roke in pravi razpon, kot rečeno pa nasploh odlično dojema igro, kar je ključno v defenzivi. V Denverju so prepričani, da se lahko razvije v igralca, ki tudi na tako visoki ravni pokriva v obrambi vsaj štiri pozicije.

“Nisem spektakularen igralec, ki bi posebej izstopal. Sem pa igralec, ki opravi svojo nalogo in skuša na najboljši način pomagati svoji ekipi,“ je svojo igro opisal Čančar, ki je s predstavami na poletni ligi in pojavo že osvojil srca navijačev Denverja: “Seveda je ta podpora navijačev nekaj posebnega in pomaga pri prilagajanju na novo okolje. V igri sicer ne želim ničesar spektakularnega, ampak želim igrati čim bolj preprosto. Do zdaj je večina soigralcev in trenerjev, ki sem jih imel, to zelo cenila. Želim biti preprost in učinkovit. To so ekipe potrebovale. Poleg tega sem vedno pozitiven in verjetno zaradi vsega skupaj me imajo navijači radi.“

Denver je ekipa Nikole Jokića

Čančar bo imel v ekipi na krilnem položaju kar zahtevno konkurenco. Za minute s klopi se bo boril z Jeramijem Grantom, Jarredom Vanderbiltom in Špancem Juanchom Hernangomezom. Od Slovencev je do zdaj na velika vrata v Ligo NBA vstopil le Dončić. Vsi ostali so si morali minutažo izboriti, predvsem pa so morali potrpežljivo čakati na priložnost. In v NBA-ju se je ne sme zapravljati. Marsikdo – predvsem od tujih košarkarjev – je spoznal, da priložnost dvakrat ne pride. Ko se torej pojavi, jo je treba za svetlo prihodnost pograbiti z obema rokama. To je v dresu Denverja storil Nikola Jokić. Zdaj so Nuggetsi njegova ekipa, toda ob prihodu v NBA je bila srbskemu orjaku namenjena obstranska vloga.

Sorodna novica Leonard še bolj zaostril boj na divjem Zahodu, Milwaukee favorit Vzhoda

Vendar se je Jusuf Nurkić, bosanski center, ki se je kalil tudi v Sloveniji pri Zlatorogu, poškodoval in vrzel je Jokić fenomenalno zapolnil. Pokazal je vse svoje veščine, po njegovih bravuroznih predstavah v Koloradu ni bilo več prostora za Nurkića, hrust iz Vojvodine pa je postal najboljši center v ligi. Z njim se je do zdaj, kot je povedal, Čančar v moštvu najbolje ujel. Glavni razlog je jezik, na parketu pa je igranje z Jokerjem, kot je dodal, čisti užitek in dejansko velja tisti rek, da dela soigralce boljše. Z Jokićem imata tudi sicer nekaj skupnih točk. Oba sta se v Evropi uveljavila pri Megi, kamor je Vlatko odšel, ko ni bil zadovoljen s svojo vlogo pri zmajih, skupnega pa imata tudi zastopnika – Miška Ražnatovića.

V prvi sezoni pridobiti čim več informacij

Za centrom, ki navdušuje z imenitno tehniko in domiselnimi podajami, je najboljša sezona v karieri. Izbran je bil v prvo peterko lige, Denver pa je osvojil drugo mesto na Zahodu. Po šestih letih je znova zaigral v končnici, kjer je prvič po letu 2009 dobil serijo. Na koncu je po sedmih tekmah klonil v polfinalu konference pred Portlandom. Tudi letos se od Nuggetsov veliko pričakuje. Sicer ne sodijo v popolnoma najožji krog favoritov, toda poznavalci jih vseeno ne odpisujejo in jim pripisujejo veliko možnosti za visoko uvrstitev v Zahodni konferenci. Ob tem imajo jedro ekipe zelo mlado. Ključna moža, Jokić in Jamal Murray, sta stara 24 in 22 let in sta s svojim znanjem ter predvsem z načinom igre razlog, da navijači koloradske franšize z veseljem gledajo v prihodnost.

Pomembno vlogo bi si v moštvu lahko izboril tudi Čančar. S svojo vsestranskostjo in delovno etiko je tega brez dvoma sposoben. Njegova naloga je le, da trdo dela in čaka na pravo priložnost, ki bo prej ali slej prišla. “Ne želim si nalagati pritiska. V prvi sezoni bi rad pridobil čim več informacij in čim hitreje osvojil sistem igre v NBA-ju. Igra je tu precej hitrejša, vsako odločitev je treba sprejeti hitreje in ta korak iz Evrope v NBA je precej velik. Glavno je, da se osredotočim na malenkosti. Prva stvar, ki ti prinese minute, je dobra igra v obrambi, nato pa sledi, kako se v napadu ujameš s soigralci. Nisem v položaju, ko bi kar dobil žogo in bil prva izbira ofenzivno. Ne gre tako. Moram se naučiti igrati v tem sistemu in spoznati svojo vlogo. Poskušati moram biti čim bolj prisoten v napadalnem skoku, vtekati, se odkrivati in izkoristiti odprte mete … V vseh malenkosti moram biti čim bolj učinkovit,“ je o obetih pred debitantsko sezono še povedal Čančar.