Ljubljanski klub je bil, poudarek na pretekliku, nekoč ponos slovenske košarke. 15-krat so v samostojni državi košarkarji iz zmajevega gnezda postali državni prvaki, ob tem 19-krat osvojili še pokal in enkrat tudi Ligo ABA. Zmaji so bili konkurenčni tudi v jugoslovanskem prvenstvu, ki je bilo svoj čas najmočnejše v Evropi. Šestkrat so postali prvaki nekdanje države, ob tem še dvakrat zasedli tretje mesto na stari celini (1967 in 1997) ter leta 1994 osvojili evropski pokal.

Zdaj je klub praktično na najnižji točki v dolgi zgodovini. Ljubljanski zmaj že zdavnaj ne bruha več ognja. Že sedem let ni slovenski prvak, že dve leti zapored sploh ni blizu boja za naslov, saj je letos izpadel v polfinalu, lani pa celo v četrtfinalu. Obakrat tudi ni prišel v finale pokala. Evropski vrh, blizu katerega je bil še pred dobrimi desetimi leti, je oddaljen svetlobna leta, vse bolj se oddaljuje tudi vrh regije.

Poravnava bi omogočila normalno preživetje
Rezultat je trpel zaradi sanacije kluba, a zdaj je jasno, da je bila ta neuspešna. Vodstvo ni imelo lahke naloge in je na koncu tudi ni izpolnilo. Kot so se zdaj odločili, vidijo le eno rešitev. Okrožno sodišče v Ljubljani je izdalo sklep, s katerim se lahko začne postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki so jo predlagali v klubu. Ta naj bi nekoč priznanemu evropskemu klubu omogočila normalno preživetje, in kot je dejal direktor kluba Matevž Zupančič, je način, da ostane klub pri življenju. Sicer je klub zaradi dolga odškodnine za Alena Omića v suspenzu in ne more registrirati novih igralcev. Nekateri klubi že sestavljajo nove ekipe, iz Olimpije pa le odhajajo. Čeprav so ob tem Ljubljančani že dobili nove nasprotnike v Evropskem pokalu, ki bo v letošnji sezoni zelo kakovostno tekmovanje.

Zdajšnje vodstvo je, kar se tiče rezultatov, najmanj uspešno v klubski zgodovini. Cilj je že nekaj let vrnitev državnega naslova, ki se seveda ni izpolnil. Izpolnili se niso niti cilji o končani sanaciji. Res je, da se je dolg občutno zmanjšal, a Jani Möderndorfer, ki je od leta 2010 predsednik Olimpije in predlog o poravnavi tudi nosi njegov podpis, je septembra 2012 o predstavitvi ekipe dejal: "V preteklih letih so zaradi večnega prenašanja obveznosti iz leta v leto te obveznosti tako narasle, da klub tega enostavno ni več zmogel. To nas je pahnilo v resno situacijo, kako uskladiti vse skupaj. Zadeva sploh ni enostavna. Stvari se bodo umirile, ko Olimpija ne bo dolžna več niti enega evra. Ne govorim o tekočem poslovanju, ampak o starih dolgovih. Takrat bo Olimpija lahko rekla, da je na novi poti. Stvari se enostavno ne dajo prerezati čez noč. V prvi vrsti so varčevalni ukrepi poskrbeli, da smo poiskali notranje rezerve, kar pomeni, da so višine pogodb takšne, kakršne jih klub tudi zmore."

Upnikom ponudili 20 % vrednosti terjatev
Tedaj je v prostorih Mestne hiše dodal, da misli, da bo Olimpija na zeleno vejo, ko ne bo več starega dolga, ampak le še tekoče poslovanje, prišla v dveh letih. Maja naslednje leto je vodstvo kluba celo napovedovalo, da bodo obveznosti do igralcev iz preteklosti zaprli do konca leta. Tudi pozneje istega leta na predstavitvi ekipe za naslednjo sezono septembra 2013 so napovedovali normalen potek sanacije: "Olimpija nadaljuje tisto, kar smo že povedali na skupščini, sanacijo dolga. O tem sicer ne bom govoril, ker sem vse povedal že pred poletjem. Olimpija ne bo imela nobenega BAT-a in so vsi igralci registrirani ter lahko brez kakršne koli obremenitve klub nadaljuje sezono. To je dobra popotnica, da razbremenjeno začnemo sezono."

Toda tri leta pozneje je tu predlog za prisilno poravnavo, s katero, kot piše, dolžnik, torej Olimpija, ponuja upnikom prisilno poravnavo z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev. Ponuja, da bi upniki privolili v zmanjšanje in odložitev zapadlosti svojih navadnih terjatev in jim ponuja poplačilo v višini 20 % vrednosti terjatev najpozneje v dveh letih po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi brezobrestno.

"Dolg s 5,5 milijona evrov znižan na 1,8"
Kot piše v dopolnilu predloga, je klub v "večjo finančno krizo zašel pred več kot desetletjem, ko so takratne uprave vlagale v člansko ekipo, kar ni bilo v sorazmerju z načrtovanimi in potrjenimi društvenimi prihodki. Zastalo slabo finančno stanje se je tako vedno znova podaljševalo in postajalo breme novega vodstva kluba, ki ga je v zadnjih letih uspelo znižati s 5,5 milijona evrov na 1,8 milijona evrov".

Med zunanjimi vzroki pa so izpostavili tudi splošno ekonomsko krizo, ki onemogoča vzdrževanje dosedanjega vlaganja v šport, prodaje nekaterih podjetij v tuja lastništva, ki so nato zmanjšala vlaganja v sponzorstva, slovenska zakonodaja, ki v davčnem smislu ne spodbuja vlaganja v šport, in tudi mednarodni spor med krovnimi košarkarskimi organizacijami ter prestrukturiranje tekmovanj in spremenjen način uvrščanja vanje.

Cilj poravnave plačilna sposobnost društva
Povzeto, "glavni razlog za insolventnost društva je zajedanje starega dolga v tekoče poslovanje in v danih težkih splošnih ekonomskih razmerah nezmožnost pridobitve ustrezne višine finančnih sredstev iz naslova pokroviteljstev in prodaje za nadaljevanje tekmovanja na zahtevni evropski ravni, ki pa je v tem začaranem krogu istočasno tudi pogoj nekaterih pokroviteljev in mesta Ljubljana".

Ob tem je cilj prisilne poravnave zagotoviti kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost društva ter upnikom zagotoviti ugodnejše pogoje poplačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad društvom uveden stečajni postopek. Klub ima štiri mesece časa, da se z upniki dogovori o podrobnostih. Potrebuje soglasje upnikov, katerim dolgujejo 50 % vrednosti vsega dolga. V primeru neuspešnega dogovora pa sledi stečaj.

Upnikov je 213
31. 3. 2016 je višina terjatev do Olimpije 2.035.038,70 evrov, za katere ponujajo prisilno poravnavo. Upnikov je 213, 139 dolguje več kot 1.000 evrov, 38 pa več kot 10.000. Najvišji dolg je 360.000 evrov, ki ga s kreditno pogodbo dolguje banki. Drugi je Furs s 187.680,53 evra, sledi pa že prva agencija, ki med drugim zastopa nekdanja trenerja Saša Filipovskega in Aleša Pipana. Tu dolg znaša 124,068,51 evra. Med najvišjimi upniki je še nekaj agencij, vmes pa na primer tudi prevoznik, ki mu Olimpija dolguje 53.837,09 evra Poleg posameznikov in agencij dolgujejo tudi upnikom iz najrazličnejših dejavnosti, kot so med drugim odvetniške pisarne, restavracije in na primer tudi lekarna in čistilnica.

Deseterico upnikov z najvišjimi vrednostmi zaključuje agencija, ki zastopa med drugim Damirja Markoto. Hrvaški košarkar se leta 2012 ni razšel v najboljših odnosih, tej agenciji pa klub dolguje več kot 37.000 evrov. Kot je vodstvo leta 2012 napovedovalo, da bodo obveznosti do nekdanjih igralcev v nekaj letih poplačane, se ni izpolnilo, saj je med upniki tudi Kenny Gregory, ki je odigral le eno sezono v Ljubljani, tisto zadnjo uspešno Olimpije, od katere je minilo že več kot pet let. Američanu klub dolguje še skoraj 11.000 evrov. Tedaj je igral za Olimpijo tudi Vlado Ilievski, ki je med posamezniki z dobrimi 25.000 evri najvišje. Takoj za njim sledi Dino Murić. 25.000 evrov Olimpija dolguje tudi Zlatorogu.

Še vedno so dolžni Andresu Rodriguezu
Med upniki je tudi Andres Rodriguez, portoriški organizator igre, ki je v Ljubljani igral pred 11 leti. Po sodni poravnavi zdaj dolg znaša še 10.000 evrov. Iz preteklih sezon so od igralcev upniki še Jaka Brodnik, Halil Kanacević, Memi Bečirović, Aleš Pipan, Kodi Augustus, Jakov Vladović, Casey Mitchell, Paolo Marinelli, Jaka Klobučar, Sasu Salin, Deon Thompson, Klemen Prepelič, Hristo Nikolov, Marko Marinović, Gezim Morina, Erjon Kastrati, Jan Močnik, Alen Omić ...

Tudi v minuli sezoni so bile plače neredne in vse tudi ne izplačane. Tako dolguje praktično vsemu moštvu, največ pa Gregorju Hrovatu. Olimpija dolguje tudi najobetavnejšima košarkarjema Blažu Mesičku in Vlatku Čančarju, ki je sicer zdaj že odšel, saj boljšo prihodnost vidi v Srbiji pri Mega Leksu. Dolgujejo pa tudi komaj polnoletnemu Harisu Čučoviću in 16-letnemu Niku Draganu.