29-letni Ljubljančan je vedno navduševal s svojim pristopom, energijo in borbenostjo, hkrati pa je bil tudi glede kakovosti dodana vrednost ekipi. Pred dvema težkima poškodbama kolena je bil ves čas ob bratu Goranu ključni mož reprezentance, ob njegovi odsotnosti na EuroBasketu 2015 pa njen prvi strelec. A sezono pred zgodovinskim pohodom Slovenije na vrh Evrope je strgal kolenske vezi, zaradi česar je izpustil nepozabno prvenstvo v Helsinkih in Carigradu, kmalu po vrnitvi na parket pa je sledila še ena poškodba kolena in nova operacija, ki ga je za skoraj leto dni odmaknila od igranja.

"Vedno je bil eden izmed najpomembnejših igralcev v reprezentanci. Imel je veliko smolo in resnično mi je zelo žal zanj. Vedno je s srcem igral za reprezentanco in na kraj pameti mu ni prišlo, da bi kadar koli kar koli preskočil. Če je le imel možnost, je bil vedno tu in vedno dajal od sebe vse, zato mi je res žal, saj bi si zaslužil naslov prvaka. Toliko je dal tej ekipi v letih pred tem. S svojimi izkušnjami, energijo in seveda kakovostjo bo velika pridobitev za nas. Samo da je prisoten tu, veliko pomeni. Upam, da bo igral, kot zna. V tem primeru bo našo igro dvignil ne za en, ampak za kar nekaj nivojev. Z njim smo precej močnejši. On je naša največja okrepitev v teh oknih," je o soigralcu in dobrem prijatelju povedal Edo Murić. 27-letni prav tako Ljubljančan je z Zoranom skupaj odigral številne tekme za Slovenijo, skupaj sta bila pri Krki v Novem mestu in na kratko v Carigradu pri Anadolu Efesu.

Sorodna novica Trifunoviću skrbi povzročajo težave visokih igralcev

Zdaj sta v trenutni reprezentančni zasedbi najizkušenejša in tudi tista, od katerih se pričakuje največ. Slovenija je že izgubila možnosti za preboj na svetovno prvenstvo. Čeprav petkovo gostovanje v Turčiji in ponedeljkova domača tekma z Ukrajino rezultatsko ne odločata, pa selektor Rado Trifunović pravi, da od varovancev pričakuje in zahteva pravi pristop. Ta pri mlajših izmed bratov Dragić in Murić nikoli ni bil vprašljiv. Vedno sta bila tista, ki sta na parketu dala največ. "Odvisno, kako se bosta tekmi odvijali, ampak zagotovo bom dal svoj maksimum. Kaj dam lahko ekipi? Poskušal ji bom preprosto čim bolj pomagati. Upam, da zmagamo obakrat, je pa res, da bo zelo težko. Precej igralcev je odsotnih in so taki časi, da je treba počasi uveljavljati te mlajše, da dobijo potrebne izkušnje," ob tem pravi Dragić.

Ukrajini oddolžiti za sramoten poraz
"Lepo se je vrniti v reprezentanco. Igranje za Slovenijo je bilo zame vedno velika čast. Je kar malce nenavadno priti nazaj. Počutim se kot kakšen novinec. Precej je novih obrazov od tedaj, ko sem bil nazadnje tu. Sem vesel, da so končno poškodbe za mano in le upam, da jih ne bo več. Vedno, ko sem bil zdrav, sem rekel, da bom prišel. Tudi tedaj sem Radu zagotovil, da pridem, a je nato ravno naslednji dan prišla ponudba Efesa, ki je igral Evroligo, in je nisem mogel zavrniti. Sicer je lepo med sezono priti domov in igrati za domovino, a ta format je naredil več škode kot dobrega. To je katastrofa za Slovenijo, saj vsi najboljši igralci nastopajo v Evroligi ali Ligi NBA. Žal ne vidim rešitve položaja in ne moremo ga spreminjati, zato je pomembno, kot pravim, da uvajamo mlade igralce, da bodo lahko za naslednje evropsko prvenstvo 2021 pokazali pravi obraz," je dodal Zoki, ki je nazadnje dres Slovenije oblekel pred dvema letoma in pol v kvalifikacijah za EuroBasket 2017 prav proti Ukrajini, ki ji je tedaj nasul 28 točk.

Ukrajinci v ponedeljek prihajajo v Ljubljano, Slovenija pa se jim mora, kot poudarja Murić, oddolžiti za sramoten poraz novembra v Zaporožju (82:54): "Vseeno sta ti tekmi za nas pomembni. Pričakujemo ju z optimizmom in zavestjo, da moramo napredovati kot ekipa. To je idealen čas za to. Ukrajini se moramo oddolžiti za tisti poraz, ki je bil po mojem mnenju sramoten. Pred tem nas čaka Turčija, ki je res močna ekipa. To sta torej dve priložnosti, da napredujemo kot moštvo, ker vemo, da bo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki se bližajo, znova podobna situacija. Prihajajo nova okna in zgodba se ne sme ponoviti. Trdo bomo delali in verjamem, da imamo še precej rezerv. Upam, da bomo kvalifikacije vseeno dobro zaključili."

Oba sta med sezono našla nov klub. Zoran je bil zaradi dolgotrajne rehabilitacije po operaciji pri izbiri še posebej previden: "Druga pot je bila težja kot prva. Psihično sem se poskušal maksimalno pripraviti, da zdržim vse skupaj. Nisem se želel na tak način recimo posloviti od košarke. Nekaj časa po poškodbi sploh nisem gledal košarke. Bližala se je vrnitev, bolj sem postajal nestrpen in večja želja je bila prisotna. Je pa zdaj glava bolj čista. Sploh se v košarki ne obremenjujem več. Še vedno jo zelo rad igram, vedno bom dajal vse od sebe, a ni več na prvem mestu. V življenju so pomembnejše stvari. Po prvi poškodbi mogoče še nisem tako razmišljal, zdaj pa je drugače. Če tako rečem, se mi zdi, da sem dozorel."

Zoran v Trstu, Edo v Zagrebu
Januarja se je za sodelovanje do konca sezone dogovoril z italijanskim prvoligašem Trstom, kjer se je dobro znašel: "Dobro se počutim v klubu. Ekipa je zelo povezana. Prišla je iz druge lige, nazadnje pa je bila v prvi pred desetimi leti. Počasi se gradi in v nekaj letih bi radi prišli na raven Venezie. Imel sem precej pogovorov, razmišljali smo, ali v klub z eno ali dvema tekmama na teden in kaj je najbolje zame za začetek. Za Trst sem se odločil tudi zaradi bližine Ljubljani. Odločil sem se za eno tekmo, da počasi vidim, kje sem. Mislim, da je za zdaj v redu. Na začetku mi je bilo malce čudno, saj sem komaj čakal, da bo nova tekma in sem si rekel, da bi bilo bolje, da bi imel dve na teden, ampak je treba iti počasi, korak za korakom."

Sorodna novica Zoran Dragić: Druga operacija je vedno večja travma

Čisto blizu domovine igra tudi Murić, ki je do konca sezone podpisal pogodbo z zagrebško Cedevito: "Za zdaj je v klubu res sijajno. Lepo so me igralci sprejeli, počutim se, kot da precej dalj igram tu kot le dva meseca. Ob uspehih je vedno pozitivno vzdušje, v takem vsak rad dela in trenira. Za zdaj res same pohvale. To je tisto, kar sem čakal ‒ in čakal sem dolgo. Imel sem nekaj možnosti, ki sem jih preskočil, saj sem čakal takšno ekipo, kjer bom dobil priložnost in kjer bo dobra organizacija. Na srečo se je ponudila. Zdaj se moram izkazati, dati vse od sebe in upravičiti zaupanje. Nekaj časa smo se dogovarjali, mogoče celo skoraj en mesec. Niso točno vedeli, kaj in kako, saj jim v tistem obdobju ni šlo. Umaknili so nekaj tujcev in so iskali novega igralca. Dobil sem klic, ki sem ga z veseljem sprejel. Tak klub mora vsak sprejeti. Take razmere, kot so tu, je še posebej na območju Balkana težko najti."