31-letnega "Bokija" je od podpisa s Charlottom delilo nekaj ur, vendar je zaradi poškodbe organizatorja igre Bobcatsov vse padlo v vodo. Priznava, da je bilo razočaranje veliko, a očitka, da je z željo po igranju v Ligi NBA silil z glavo skozi zid, ne sprejema. Zdaj si želi le najti klub, v katerem bi veliko igral, če bo to evroligaški, še toliko bolje. Upa, da bo ime kluba znano še ta teden.

Pred časom ste dejali, da niste nervozni. ker nimate kluba. Se je dva meseca pozneje kaj spremenilo? Vas že srbijo podplati?
Seveda. Zelo si želim igrati košarko in pospešeno iščem nov klub. Res pa je, da je sezona že v teku in da ni tako lahko najti kluba, ki bi najprej ustrezal meni, v drugi vrsti pa, da bi tudi sam spadal vanj. Upam, da se bo v kratkem to spremenilo.

Novembra ste dejali, da bo vse rešeno najpozneje v roku meseca.
Res je. Takrat se je zdelo tako, včasih pa stvari ne gredo po načrtih. Ta jesen mi ni šla na roko, sploh lockout v Ligi NBA in krajše obdobje za fizične priprave. Kljub vsemu sem bil zelo blizu, da ostanem v ZDA. Praktično sem bil že pred podpisom. Sam in moji domači smo bili prepričani, da bom podpisal, pa se na koncu ni izšlo. Na koncu smo bili vsi zelo razočarani.

Kdo se je v Ligi NBA zanimal za vaše usluge?
Najbolj New York in Charlotte. V Charlottu sem že tudi bil, praktično dogovorjen o vsem, ampak tisti dan, ko bi moral podpisati, se je poškodoval njihov organizator igre in bili so prisiljeni vzeti igralca na poziciji ena ali dve, ne pa trojke, na kateri sem jaz. To me je zelo potrlo. Predstavljajte si, da se že pogovarjate o vizumu, da ti vzamejo potni list za urejanje vseh zadev, potem pa v zadnjem trenutku pride do spremembe. V Charlottu sem bil z vsemi kovčki, z eno nogo že preseljen tja, a se na koncu ni izšlo. Precej stresna situacija.

Nekateri vam očitajo, predvsem na forumih, da je bila želja zaigrati v Ligi NBA nerealna, da ste šli z glavo čez zid. Vam je zdaj kaj žal?
Niti najmanj. Na začetku evropske sezone sem bil v prvi vrsti poškodovan, tako da je sploh ne bi mogel začeti. Moja velika želja je bila vrnitev v Ligo NBA in s tem poskusom si nimam kaj za očitati. Če bi bil star 40 let in tega ne bi naredil, bi si očital vse življenje. Tako je moja vest čista. Kar pa se tiče forumov, se dobro ve moje mišljenje.

Zdaj je realnost Evropa. Kako je s ponudbami?
Ponudb je kar nekaj. Gre bolj za to, v katero smer iti naprej, predvsem, ali bo to evroligaški klub ali klub, ki ni tako visoko rangiran, a mi bo dal možnost, da veliko igram. V tej sezoni potrebujem predvsem to, da sem čim več na parketu, da odigram čim več minut.

Katera ponudba je bila najresnejša in zakaj je niste sprejeli?
Najresnejše ponudbe so bile v bistvu že pred sezono. Takrat so bile najmočnejše in najbolj atraktivne ponudbe predvsem iz Rusije, a sem ji zaradi želje po igranju v Ligi NBA zavrnil. Zdaj se pogovarjam s klubi iz Rusije, Španije in Italije. Prehajamo v del sezone, ko se začne igrati prava košarka, ko vsaka tekma šteje in tega se zelo veselim. Moram pa povedati, da prej tudi nisem bil pripravljen, tu se pozablja na mojo poškodbo. Nekateri mislijo, da sem pol leta samo sedel in gledal v zrak. Na parket sem bil pripravljen stopiti šele decembra. Če bi začel prej, bi sam sebi kopal jamo. Torej sem v polnem pogonu šele en mesec.

Kako je s fizično pripravljenostjo?
Za saniranje poškodbe je bilo treba več časa, kot smo sprva previdevali. Pa ne zaradi komplikacij, ampak telesu moraš dati enostavno zadosti časa, da si opomore. Operacijo sem imel konec julija, previdevalo se je, da bom nared v dveh ali treh mesecih, a se je zavleklo. Šele decembra sem začutil, da lahko popolnoma obremenim gleženj, prav tako ni bilo več otekanja. Po eni strani sem vesel, da nisem prehiteval stvari. Nekateri trenerji te pošljejo v igro tudi, če si 50-odstotno zaceljen, kar se mi je zgodilo lani v Turčiji in tega nisem več hotel ponoviti. Pred mano je še nekaj sezon in iti naprej s poškodbo, ki bi zaradi malomarnosti postala kronična, je nespametno.

Denar pri iskanju kluba torej ne igra vloge?
Ne, niti najmanj. Želim si le čim več igrati, to je prvo, če bo to evroligaški klub, pa toliko bolje. Tudi ko sem se pogovarjal z Unionom Olimpijo, denar sploh ni bil pomemben. Mogoče imajo ljudje napačen občutek, da se takrat nismo dogovorili zaradi denarja. O tem se sploh nismo pogovarjali, z moje strani ni bilo nobenih številk.

Hipotetično. Če ne bi našli nobenega drugega kluba, bi zaigrali za Olimpijo, predvsem s stališča, da ohranite stik z igro?
Za zdravo Olimpijo da, za Olimpijo s težavami ne. Mislim, da se za klub, ki se prebija iz dneva v dan, ne bi odločil noben košarkar, ki si želi še nekaj časa igrati na vrhunskem nivoju. V istem stavku bi povedal, da močno upam, da se Olimpija spet dvigne in se vrne vsaj tja, kjer je bila lansko sezono. Ne samo mene, zdrava Olimpija bi morala zanimati vsakega slovenskega igralca.

Kdaj bo najpozneje znano ime vašega novega delodajalca?
Lahko že ta teden. Doma sem od novega leta in aktivno iščem klub. Vse se bo mogoče razpletlo že v nekaj dneh. Je pa v Evropi glede tega malce težje. Enkrat te trener hoče, pa je klub zadržan, drugič te želi klub, pa se ne vkljapljaš v trenerjevo shemo. Včasih so ti pogovori zelo nejasni in se znajo zavleči. Še enkrat, želim si tja, kjer me ekipa želi in kjer bom veliko igral. Ali bo to na zahodu ali vzhodu, mi ni pomembno.

R. K. Lahko mi sledite na Twitterju