Z namenom biti konkurenčen za vrh Lige ABA in igrati konkretno vlogo tudi v evropskih tekmovanjih sta predsednika Petrola Olimpije Tomaž Berločnik in zagrebške Cedevite Emil Tedeschi dobila idejo o skupnem projektu. Njun cilj je, da se Cedevita Olimpija Ljubljana, kot se bo imenoval nov klub, ki bo igral v Stožicah, poteguje za naslov prvaka Lige ABA, enakovredno pa se kosa tudi v Evropskem pokalu oziroma celo v Evroligi. Po besedah Berločnika upravni odbor ljubljanskega kluba podpira idejo, vsi pokrovitelji – njihovi vodilni možje sestavljajo upravni odbor – tudi ostajajo. Cedevita tako ali tako velja za enega najbolj urejenih klubov v regiji, tako kar se tiče organizacije kot financ. Skupni proračun, ki naj bi bil glede na preteklo sezono nekajmilijonski, bi omogočil sestavo kakovostne ekipe in izpolnitev zastavljenega cilja.

"Nov klub je najbližje temu, da je naslednik Olimpije"

Predsednika klubov in idejni vodji projekta poudarjata, da gre za združitev v nov klub in ne prevzema enega kluba oziroma prenosa pokrovitelja. Kot je poudaril Tedeschi, je to prvi primer, da se tako združujeta dva profesionalna kluba iz različnih držav, česar izvedba ni preprosta. "Verjetno zato, ker je prenašanje licenc oz. pravic športne narave med kluboma iz dveh različnih državnih oziroma regionalnih tekmovanj pravno vprašljivo. Klubi iz istih držav so se že združevali, iz različnih pa enostavno ne, ker preprosto ni športno-pravne podlage," je pojasnil za športno pravo specializirani odvetnik Blaž Bolcar in dodal: "Napovedujejo prenos naslova Cedevite v Slovenijo. To pa ne pomeni, da društvo zato samodejno postane slovensko. Društva v Sloveniji se ustanavljajo v skladu z zakonom o društvih. Tuje društvo oz. klub ima lahko pri nas podružnico, a podružnica se ne more združiti."

"Govor je o združevanju, saj lahko novo društvo postane pravni naslednik le v primeru združitve in je posledično nosilec vseh pravic (tudi športnih pravic, kot je na primer licenca v določenem tekmovanju) in obveznosti svojih predhodnikov. Če pa ne gre za pravno nasledstvo, to ni mogoče. Rekel bi, da ne gre za združitev, ampak za nov klub, ki je najbližje temu, da je naslednik Olimpije, o strukturi upravljanja pa se bosta kluba še dogovorila," je nadaljeval Bolcar, ki je izpostavil Olimpijin izpad iz Lige ABA, saj je s tem izgubila pravico nastopa med jadransko elito.

"Nov klub je še najbližje temu, da je naslednik Olimpije, saj se ustanavlja v Sloveniji. Olimpija ne, da se ni uvrstila v Ligo ABA, ampak v skladu s propozicijami lige naslednjo sezono ne sme igrati. V bistvu je bila kaznovana z enoletnim neigranjem v 1. ligi ABA. V primeru tolmačenja, da gre za združitev klubov, se postavlja vprašanje, katera pravica prevlada, in sicer pravica Cedevite, da igra v 1. ligi ABA ali Olimpijina enoletna prepoved nastopanja v 1. ligi ABA. Rekel bi, da je močnejše to, da je Olimpija izgubila pravico igranja, kar pomeni, da se nanjo sploh ne more prenesti. Če bi rekli, da je novi klub tudi pravni naslednik Cedevite, imamo neko dvoživko. V športno-pravnem smislu ne moreš biti oboje. Zanimivo bo tudi odločanje Košarkarske zveze Slovenije, saj v primeru stališča, da gre za združeni klub to ni več Olimpija, temveč neki novi klub. Zanimivo bo spremljati, kako se bodo stvari razpletle," je pristavil Bolcar.

Berločnik je na novinarski konferenci dejal, da so njihovi pravniki poskrbeli za način, kako se bosta kluba združila. Poudaril je tudi, da je to zdaj slovenski klub, ki bo prejel licenci Cedevite za Ligo ABA in Evropski pokal, Olimpijino pa za slovensko prvenstvo. Ker gre vendarle za slovenski klub, je torej bolj kot naslednik petkratnih hrvaških prvakov, to naslednik 17-kratnega slovenskega prvaka, kar je povedal tudi Bolcar. Četudi je želja Tedeschija, da ima podporo širše kot le v Ljubljani oziroma v Sloveniji, je težko, da se bodo maloštevilni zagrebški navijači poistovetili s to zgodbo. Že pred tem podpora v hrvaški prestolnici ni bila velika. Vprašanje je tudi, kako bo slovenska javnost sprejela "novo" Olimpijo.

V MMC-jevi anketi 67 odstotkov med več kot 6.000 sodelujočimi podpira takšen projekt. Dejstvo je, da Ljubljana ima košarkarsko občinstvo, a je nasploh slovensko, še posebej pa v prestolnici, to zelo specifično, zahtevno in kar nekako razvajeno. Ob neuspehih se z zvestobo ravno ne more pohvaliti, zato pa hitro zavlada evforija, kot je v mestu zmaja na primer ob prekinitvi nogometne suše in osvojitvijo naslova Olimpije Milana Mandarića, ali pa zadnjo sezono, ko je tedaj Union Olimpija pod taktirko Jureta Zdovca igrala ob prvi sezoni v Stožicah konkretno vlogo v Evroligi. Toda vsak poraz ali negativna serija se na obisku hitro pozna.

Sagadin: V teoriji videti dobro, vprašanje, kako je v praksi

Zmago Sagadin, ki je Olimpijo vodil do dveh največjih uspehov kluba – Evropskega pokala in tretjega mesta v Evroligi – je o projektu za MMC povedal: "V teoriji stvar ni videti slabo, čeprav do zdaj te umetne tvorbe niso prinašale rezultatov. Jaz sem se vrnil tedaj, ko je prišel Modul Group, a zdaj je ta projekt povsem drugačen. Tisto je bilo pranje denarja, zdaj pa je projekt resen. Ljudje so drugačni, kot so bili. To so priznani poslovneži, ki imajo dobre namene, a vprašanje, ali imajo dovolj znanja. Zagotovo je dobro, da se Tedeschi, ki je košarkarski zanesenjak, ni umaknil iz košarke, potem ko v Zagrebu ni bil sprejet, kot si je želel. Če bi se umaknil, bi bilo slabo in lahko pozdravimo potezo, da se je lotil novega projekta. Takšen finančni vložek je v Ljubljani dobrodošel. Torej v teoriji z novim uglednim pokroviteljem je to videti dobro, vprašanje pa je, kako je v praksi."

Po besedah nekoč izjemno uspešnega trenerja zmajev je veliko vprašanje, ali imajo v obeh klubih dovolj znanja za velik evropski projekt: "Oba kluba sta sezono končala z velikim minusom. Cedevita je v finalu s 4:0 izgubila proti Ciboni, kar je bila prava blamaža, saj je imela bistveno kakovostnejšo ekipo. Za Olimpijo je neuspešna sezona, vse napake pa so se pokazale v finalu, ki ga je izgubila s 3:0. Torej ta dva kluba sta sezono skupaj zaključila s 7:0. Torej bi rekli, da sta tu minus in minus, ki v matematiki, ki je eksaktna veda, data plus, košarka pa je kompleksna športna panoga, kjer takšna pravila ne delujejo. Kot pravim, v teoriji je videti dobro, v praksi pa je vprašanje znanja. Cedeviti v več kot desetih letih delovanja ni uspelo ustvariti stabilnega evroligaša. Iskreno, do zdaj je pokazala, da ne zna narediti pravega evropskega programa. Imela je denar, vrhunsko organizacijo in vse, kar je treba, a očitno je, da ji je primanjkovalo znanja. Tedeschi je v Zagrebu zgradil izjemne razmere. Denar in infrastruktura nista bila problem. Zato dvomim, da imajo dovolj znanja, da izpeljejo projekt, kot so si ga zastavili. Tudi Olimpija ni sestavila resne evropske zgodbe. Kar se tiče znanja, je takšna stvar lahko na zelo majavih tleh."

"Seveda jim želim najboljše, a se porajajo vprašanja. Želim, da bi Ljubljana znova košarkarsko zaživela. Tudi tu razmere so, čeprav se z mladimi ne dela dobro. V Sloveniji že nekaj časa trpi produkcija. Tako je praktično po vsej Evropi. Manjka prava produkcija. Evroliga na kratki rok ni dosegljiva, na dolgi pa je. Mislim, da bi se lahko približali zgodbi, kakršno ima Žalgiris, ki je finančno še vseeno manjši klub za evropske razmere. Vprašanje pa je, kot pravim, ali jim to lahko uspe, saj se takšnega rezultata ne da narediti kar čez noč. Nihče sistemsko ne poriva v ospredje mladih igralcev. Preveč je tujcev, veteranov, manjka pa mladih. Vsakemu posebej ni uspelo, in ne vem, ali imajo dovolj znanja, da jim bo skupaj. Morali bodo izbirati prave ljudi, ki bodo znali izpeljati ta projekt in bodo pravilno delali z mladimi, teh ljudi pa ni veliko. Verjetno v celi Evropi okoli pet. Prav tako bo moralo novo vodstvo pohiteti, saj časa nimajo veliko. Ne bodo smeli zamuditi rokov, da ne bo problem selekcija in da bodo prepozno sestavljali ekipe," je dodal Sagadin.

Hauptman negativno presenečen

Bolj črnogled je dolgoletni kapetan in legendarna Olimpijina desetica Dušan Hauptman: "Ko sem prek medijev izvedel, kaj se dogaja, sem bil zelo presenečen. In to negativno. Na prvo žogo in sploh, ko ne poznam podrobnosti, ne vidim dobre sinergije v tem združenju. Razen le v finančnem smislu, da se bodo stroški porazdelili in bo lažje z obeh strani. Da je cilj igranje Lige ABA in v Evropskem pokalu, potem združitve ne razumem. To ne bo prineslo prave kakovosti. Mogoče bi, če bi se govorili o Evroligi, ko bi se dva velikana z izkušnjami in tradicijo združila, da bi igrala takšno tekmovanje. To bi še kupil. Tako pa nikakor ne razumem in ne vidim nič dobrega. Vsi vemo, da navijači v Ljubljani dobro poznajo košarko. Slovenski mladi igralci se bodo tako še bolj izognili Ljubljani, ki ima pogoje, da bi bila nosilec te piramide, a še zdaleč ni. Videli bodo, da je še težje igrati za Olimpijo. Z izjemo finančne konstrukcije ne vidim nekih pozitivnih vidikov. Ne bo tako kakovostna košarka, da bi ljudje drli na tekme. Vsaj sam gledam s takimi očmi."

Hauptman je prepričan, da bo s tem Olimpija dodatno izgubila svojo identiteto, s katero se je marsikdo poistovetil: "Absolutno sem prepričan, da bo tako. To je povezano. Verjamem, da imajo snovalci ideje dobre namene. O tem sem prepričan, a se bojim, da se bodo ušteli. Slišal sem, da je to pilotski projekt, neka prva zgodba takšnega združevanja. Že to je samo po sebi nenavadno in ima malo možnosti, da zaživi. Ne vem, ali imajo dovolj izkušenj. Identiteta se bo še bolj porazgubila. Olimpija ima problem, da v zadnjih letih ni uspešna, čeprav ima najboljše delovne razmere. Mladi igralci se je izogibajo. V naših časih je bilo ravno obratno. Če bi bilo treba, bi z vlakom hodili na treninge. Zdaj so nekateri slovenski klubi enakovredni ali celo boljši, toda Olimpija je edini klub, ki lahko nekoč zaigra v Evroligi. Ima infrastrukturo, seveda pa kadrovsko in organizacijo peša. Mislim, da za slovensko košarko to ni dobro. Mladi bodo še težje prišli v ospredje."

Novo vodstvo bo moralo biti pri vseh potezah zelo previdno. Na primer Sixt Primorska je pred letošnjo sezono zamenjal klubske barve, da bi se v Kopru bolj poistovetili z njimi. Olimpije brez bistveno prevladujoče zelene-bele marsikdo "ne bo kupil". Vendarle je javnost zaradi prihoda tujih ljudi nekoliko skeptična. Bodo pod večjim drobnogledom in ob vsakem nenačrtovanem spodrsljaju ali porazu bodo kritike toliko glasnejše.

Klub bo igral v državnem prvenstvu, kjer je jasna kvota osmih igralcev s slovenskim državljanstvom. Poleg tega pravila pa so tudi domači igralci tisti, ki bodo že v startu poskrbeli za kakšnega gledalca več v dvorani. Seveda je predpostavka, da so to kakovostni slovenski košarkarji in zveneča imena, ki jih sicer, roko na srce, ni na pretek, ne pa, da bodo tisti, ki bodo le zapolnili število in bodo v ekipi le zaradi potnih listov. Po besedah Berločnika pogovori z nekaterimi vrhunskimi že potekajo. To je brez dvoma prava usmeritev. Takšna je bila napoved že pred lansko sezono, a se je vse ekspresno izjalovilo. Podpisale so se pogodbe z igralci, ki niso bili dovolj kakovostni za takšno raven, rezultat sezone pa je bil znan. Če sta Gašper Vidmar in Edo Murić tista, ki naj bi bila med drugimi blizu Stožicam, so prvi koraki začrtanega pravi.

Oba kluba imata še nekaj igralcev pod pogodbo. Pri Olimpiji ni veliko takšnih, ki bi lahko igrali vlogo v moštvu za vrh Jadrana ali v Evropskem pokalu, pri Cedeviti pa so ostali z veljavno pogodbo štirje – Andrija Stipanović, Filip Krušlin, Domagoj Bošnjak in Darko Bajo. Četverica bi seveda zasedla mesta tujcev. Na primer, da bi imeli v moštvu 14 igralcev za celo sezono, je tako lahko v njem največ šest tujcev, ki bi se za državno prvenstvo tako ali tako morali izmenjavati. Ta četverica v tem primeru ne prinaša takšne dodane vrednosti, kot bi jo tujci morali. Vsaj večina med njimi ne.

Pod pogodbami imata oba kluba trenerja. Tehtnica se nagiba na stran Slavena Rimca, ki je bil sicer lani pomočnik Jureta Zdovca pri Cedeviti. Oba sta sezoni končala neuspešno. Medtem ko je Rimac klonil v finalu, ko je bil proti Ciboni v veliki vlogi favorita, pa se je Olimpija dobro upirala favorizirani Primorski. Zdi se, da je Zdovc dejansko iz katastrofalno selekcionirane ekipe potegnil maksimum. Prav tako je uspešno lani vodil Cedevito, ko je z njo postal hrvaški prvak. Bil je tudi povsem blizu finala Lige ABA, a je izgubil skoraj dobljeno tekmo v Podgorici v polfinalu, ki ga je nato z 2:1 v zmagah dobila Budućnost, poznejši prvak jadranskega tekmovanja. Kot pravi Berločnik, je bila odločitev sprejeta že pred izpadom iz Lige ABA, torej ravno tedaj, ko je prišel Zdovc na ljubljansko klop. Tako se prihod tako uglednega in po drugi strani tudi dragega trenerja zdi zares nesmiseln, če z njim niso videli dolgoročne zgodbe. Podpisana pogodba in zagotovila, ki jih je Zdovc izpostavljal, so kazali na dolgoročno sodelovanje. Po drugi strani so zagotovo ljubljanski navijači v morebitni izbiri bolj naklonjena Zdovcu.

Na koncu bo glaven rezultat

Slovenska klubska košarka je finančno in rezultatsko v veliki krizi, saj že nekaj časa ni mednarodno konkurenčna. Zato je projekt, kakršen je Primorska, zelo dobrodošel. Tam so postavili prave temelje in korak za korakom prišli do Lige ABA. V takšnem ritmu nadaljujejo in ne prehitevajo dogodkov. V Ljubljani so se že pred letošnjo sezono obljubljale velike zgodbe, ki pa se jim niso niti približali. Zdaj so ambicije še bistveno višje, res pa je, da so vstopili tudi bistveno konkretnejši akterji. Vprašanje je, če bi bili slovenski pokrovitelji sposobni zagotoviti takšen proračun, kot ga bodo lahko s Tedeschijem. Berločnik je po drugi strani že pred minulo sezono dejal, da je želja vpeti tudi kakšnega tujega pokrovitelja. Zdaj je sicer zgodba drugačna in nastaja nov klub. Beseda Tedeschija kot vplivnega in izjemno uspešnega poslovneža pa tudi precej velja, ko je zatrdil, da gre za dolgoročno zgodbo.

Četudi s tujci, je vendarle to slovenski klub in kot tak bolj naslednik Olimpije kot Cedevite. Na Hrvaškem je zagotovo izgubil bolj kot ne vso podporo, v Ljubljani pa se je začela pisati nova zgodba. Za ocene je še prezgodaj. Čas bo pokazal svoje, predvsem pa bodo merilo uspešnosti rezultati. Že prvi koraki bodo začeli risati jasnejšo sliko, ko se bodo v ta skupni mozaik postavili prvi kamenčki, začenši s kadrovskimi potezami. "Za klubom seveda ni več tiste vojske navijačev, kot je bila nekoč, a verjetno merijo na drugi krog ljudi, na mlajše. Če bodo rezultati, bodo ljudje podpirali. Če pa ne, bo pa še več kritikov, kako takšne umetne tvorbe niso dobre," je dodal Sagadin. In res je tako. Z rezultatom se da prepričati marsikaterega skeptika in v dvorano hitro privabiti konkretno število gledalcev. V športu je konec koncev rezultat pravo in končno merilo.