Čeprav so zmaji našli zmagoviti ritem v Ligi ABA, kjer so na kolena spravili tudi Partizan in Budućnost, to ne popravi razprodaje ugleda na evropski ravni. Ko sta Olimpija in Cedevita krenili na skupno pot, se je ob visokoletečih napovedih omenjala celo Evroliga, štiri leta pozneje pa klub izgublja stik celo z drugim rangom evropske košarke. V minulem krogu je pot do zmage našel tudi poljski Slask, tako da so zdaj slovenski prvaki prikovani na dno Evropskega pokala kot edina ekipa, ki še ni izkusila slasti zmage.

Nazadnje je v Stožicah v 9. krogu slavil Paris (77:93). Francoska zasedba, ki nekoliko presenetljivo vodi v skupini A, je prejšnji teden prvič v sezoni dvakrat zapored izgubila. Kot je poudaril finski strokovnjak na pariški klopi Tuomas Iisalo, je v Ljubljano prišla oslabljena, saj sta manjkala tako kapetan Michael Kessens, kot njegov "namestnik" Sebastian Herrera. Vseeno pa je dokaj zanesljivo ugnala Cedevito Olimpijo, ki je po besedah Iisala precej boljša ekipa in premore več talenta, kot pa kaže njen rezultatski izkupiček.

Vrata končnice so se praktično že zaprla, do konca pa je še vedno devet tekem. Simone Pianigiani verjame, da bodo njegovi varovanci vseeno z enakim pristopom in energijo odigrali do konca evropske sezone: "Vztrajati moramo, saj imamo veliko prostora za napredek tudi za Ligo ABA in preostanek sezone. Smo konec novembra in pred nami je še šest mesecev. Ko igralci nosijo dres kluba s tako tradicijo, morajo imeti pravo željo, da tekmujejo. In jo imajo. Tudi proti Parisu niso razmišljali o lestvici in možnostih za napredovanje. Moramo omogočiti tudi več minut mlajšim, da bodo dobili izkušnje. Pomembno je, da če želimo zmagovati v Ligi ABA, začnemo tudi v Evropskem pokalu. Za vse nas mora biti želja urgentna. Vemo, da smo v težki skupini in kakšna je situacija, toda vseeno."

Pianigiani: Nočem biti zadnji

Čeprav ima Cedevita Olimpija v svojih vrstah nekaj izkušenih in tudi v Evropi uveljavljenih posameznikov – generalno gledano v pozitivni smeri z igrami izstopata Jaka Blažič in Klemen Prepelič –, je podoba na parketu klavrna. Stožice so v Evropskem pokalu osvajali tudi klubi, ki imajo na papirju manj kakovostne postave. V vseh pogledih je obramba med najslabšimi v tekmovanju, zmaji pa prejemajo kar 90 točk na tekmo. Proti Parisu so znova prišle do izraza pomanjkljivosti v napadu, kjer je bil na zadnjih tekmah viden napredek, zdaj pa so ofenzivno igro ponovno zaznamovale nedomiselne enovrstne akcije in individualne poteze. Ljubljančani so tokrat zbrali le 12 asistenc, nepovezano igro pa potrjuje tudi 14 izgubljenih žog. Ko se vsemu temu doda še slab odstotek meta, je bil poraz neizbežen.

V skoku je bila sicer domača zasedba skoraj enakovredna, toda jasno se pozna tanka centrska linija ljubljanskega moštva, ki je slabo zapirala prostor pod obročem tako v boju za odbite žoge kot pri branjenju koša. V torek je Cedevito Olimpijo okrepil 33-letni Rašid Mahalbašić, ki ne igra več na takšni ravni, kot je pred leti. Tokrat je bil na parketu le kratek čas. Shawn Jones je na zadnjih tekmah dobro nadomestil Karla Matkovića, tokrat pa kljub desetim skokom ni bil kos tekmečevim visokim igralcem. Za nameček ga je še blokiral vsega 175 centimetrov visoki TJ Shorts. Matković še ne trenira z ekipo, Pianigiani pa upa, da bo v petek izvedel, kdaj bo lahko računal nanj: "Upam, da bo kmalu nazaj, saj nam predstavlja dodano vrednost. Kljub takemu številu tekem imamo igralce, kot je Blažič, ki bi, če ga vprašamo, igral tudi ves drugi polčas. Pa že tako ga preveč trošimo. Fantje so ponosni in to je nekaj, kar nas mora gnati, da začnemo zmagovati. Potrebujemo zmage. Nočem biti zadnji."

Drugi najdaljši niz evropskih porazov

Če je izgovor, da je letošnja sezona tranzicijska in je tako več tolerance glede rezultata, saj se morda postavljajo temelji triletnega projekta, pa zagotovo vodstvo kluba ni niti pomislilo na takšno blamažo, kot jo predstavlja devet porazov. Toda za zdaj reakcije z izjemo dveh okrepitev – pa še to se lahko zgodi, da sta obe le kratkoročni – še ni bilo, kot kaže, pa vodstvo še vedno zaupa strokovnemu štabu. Monotonost neuspešnih evropskih večerov anemično spremljajo tudi navijači, ki so v preteklosti že znali na glas opozoriti na nestrinjanje s položajem v klubu oziroma na ali ob parketu. Proti Parisu se je na tribunah zbralo dobrih tisoč gledalcev, kar nekaj pa jih je dvorano zapustilo že pred koncem srečanja.

Devet porazov predstavlja najslabši evropski začetek v zgodovini ljubljanskega kolektiva in to v času, ko je klub finančno stabilen in iz tega vidika v neprimerljivo boljšem stanju, kot je bil pred združitvijo. Slab rezultat minule sezone je Pianigiani že večkrat poudaril, toda lani, ko je imela res ogromno težav s poškodbami, je Cedevita Olimpija začela s šestimi evropskimi porazi. Devet porazov v nizu predstavlja tudi drugo najslabšo evropsko serijo. Desetkrat zapored so zmaji izgubili le v sezoni 2018/19, tedaj kot Petrol Olimpija, ki je ob koncu tudi izpadla iz Lige ABA. Neslaven rekord je bil torej tik pred združitvijo. Na primer devetkrat je na desetih tekmah izgubila v sezoni 2009/10, toda v Evroligi, po koncu sezone pa so tedaj legendarni košarkarji Olimpije sklicali novinarsko konferenco, na kateri so opozarjali na alarmantno stanje v klubu, ki je bil tik pred stečajem. Dve leti pozneje je imela prav tak izkupiček, toda poudarjamo, šlo je za višji razred in znova s konkretno slabšimi finančnimi zmožnostmi.

Radović igra manj kot lani, Glas pa manj kot v Evropskem pokalu s Partizanom

Še vedno smo novembra in že zdaj je jasno, da bo rezultatsko sezona imela veliko črno piko. V klubu so po koncu minule napovedali nov triletni cikel, v katerem naj bi se osredotočili na mlade košarkarje. O smelih napovedih, ki pa se niso izkazale za resnične, je bilo prelitega že veliko črnila. Dejstvo je, da si morajo mladi igralci minute zaslužiti, toda v Ljubljani so odločno prav njih postavili za nosilce projekta. Dejstvo pa je tudi, da imajo zdaj najvišjo minutažo igralci, ki štejejo več kot 30 let. Ko je vodstvo kluba začelo vleči nekatere kadrovske poteze, s katerimi je zapolnilo vrzeli po poškodbah in posredno potrdilo, da se predvsem tuje okrepitve niso izkazale kot dodana vrednost, kar bi morale biti, je tudi pripeljalo dva igralca, ki sta starejša od 30 let. Še pred sezono so ravno igranje najmlajših poudarili kot razlog, da so prečrtali Alena Omića in Zorana Dragića. Pa še koga bi, če bi bile okoliščine drugačne.

Te poteze imajo še vedno posledice tudi v proračunu, ki je manjši kot lani, vseeno pa dovolj visok, da bi morali biti rezultati boljši. V zmajevo gnezdo so pripeljali trenerja z uglednim življenjepisom, ki je v skladu s tem tudi konkretno plačan. Pri Pianigianiju, s katerim so se dogovorili že spomladi, smo bili do zdaj vajeni ponavljanja razlogov za poraze, ki so se v Evropi nakopičili. Res je, da ima njegova vrsta nekaj težav s poškodbami, toda kljub neprepričljivim igram in slabim rezultatom ni bilo ob naštevanju izgovorov niti kančka samorefleksije. Poleg tega najmlajši trije domači igralci tudi ne igrajo tako veliko, kot je bilo napovedano. Luka Ščuka v Evropskem pokalu sicer dobi dobre pol minute več, kot je na parketu prebil pred dvema letoma (lani je sezono izpustil zaradi poškodbe, op. a.), Rok Radović na primer igra manj, kot je lani, Gregor Glas pa manj, kot je v Evropskem pokalu pred dvema sezonama, ko je nosil dres Partizana.