V zadnjem času je naturalizirani reprezentant, ki ga je v Andaluzijo posodil Anadolu Efes, ujel prav formo in odlično zapolnil vrzel po poškodbi Dejana Muslija. Postal je prvi center Malage, odlično pa je igral tudi v finalni seriji, v kateri je vrsta Joana Plaze z 2:1 v zmagah odpravila Valencio. S tem si je tudi priborila vstopnico za elitno Evroligo, v kateri je sicer pred letošnjo sezono igrala kar 15 let zapored. Valencia, ki je bila pred finalom favorit, saj tudi v domačem prvenstvu zaseda visoko drugo mesto, Unicaja pa je sedma, je dobila prvo tekmo na domačem parketu (68:62). V dvorani Joseja Marie Martina Carpena so gostitelji v odličnem vzdušju serijo izenačili (79:71), na odločilnem dvoboju pa je Malaga v dvorani Fuente de San Luis slavila zmago s 63:58.

Med najboljšimi posamezniki finalne serije
"Čestital bi soigralcem in strokovnemu štabu, ki nas je na tekmo izvrstno pripravil. Do zadnjega so trenerji zaupali v nas. Res, bili smo izjemno dobro pripravljeni na Valencio, kar se je tudi videlo, saj na primer v seriji niso dosegli več kot 70 točk, čeprav gre za zelo dobro napadalno ekipo, ki daje po 75 ali 80 točk na srečanje. Dobro smo igrali, kot prava ekipa, in se borili do zadnje minute. To je velik uspeh za vse nas, za ta klub in mesto. Nekaj posebnega je, da smo prvaki tega tekmovanja in znova v Evroligi," je povedal Omić.

216 centimetrov visoki center, ki bo letos dopolnil 25 let, je bil na prvih dveh tekmah serije zelo razigran. Najprej je prispeval osem točk, a ob tem ujel kar 12 odbitih žog. Na drugem dvoboju je vpisal dvojni dvojček, saj je 12 točkam dodal deset skokov, tretjo tekmo pa je končal predčasno, sicer bi morda lahko postal celo MVP finala (nagrado je prejel Alberto Diaz). Ko je Nemanja Nedović naredil grobo osebno napako nad Rafo Martinezom, je ta vstal in se "odpravil" proti Srbu, posredoval pa je Omić, ki je Španca ustavil. Ker pa je prišel s klopi in ker je stopil na igrišče, je bil po pravilih izključen.

Po izključitvi Omića preobrat
"Če povem iskreno, to je finale in vem, da sem naredil manjšo neumnost, a to je moj soigralec. Ne glede na tekmo bom soigralca zaščitil in ne bi dopustil, da bi ga kdo od zadaj fizično napadel. Ne vem, kaj bi se lahko zgodilo. Martinez je bil ves čas nervozen, saj smo ga zelo dobro pokrivali. Kdo ve, kaj bi lahko bilo, ko je vstal in šel proti Nedoviću. Skočil sem na igrišče in ga potegnil nazaj, da ne bi prišlo do težav oziroma česa hujšega. Na koncu sem bil pač ta, ki je bil kaznovan," je v Bosni in Hercegovini rojeni center opisal incident.

Toda po njegovi izključitvi je sledil preobrat. Ko je zapustil dvorano, so gostitelji vodili za osem, nato takoj prednost povišali na 13, toda zatem kar osem minut niso dali koša. Andaluzijci so zagospodarili na igrišču in s serijo 18:0 prišli do največjega uspeha kluba in prve lovorike po 11 letih (leta 2006 so osvojili špansko prvenstvo). "Prepričani smo bili o uspehu. Lahko rečem, da sem se zbudil z zmagovitim občutkom. Že na jutranjem treningu je bilo na obrazih vseh košarkarjev videti pravo odločnost. Dihali smo kot eno in bili povsem osredotočeni na cilj. Bili smo samozavestni in verjeli, da lahko zmagamo v Valencii. Grizli smo do konca in naredili vse za ta pokal. Valencia nas je petkrat zapored premagala, zdaj pa smo se ji na najlepši način oddolžili," je dejal slovenski košarkar.

Spomnil na lansko sezono pri Gran Canarii
Sredi januarja je Omić prišel v Malago, kamor ga je posodil Efes. V Carigradu je dobro začel sezono, a potem je igral vse manj. Nazadnje je na tekmah turškega prvenstva sedel na tribuni, nekaj minut pa je dobival v Evroligi, zato je bila posoja v Španijo, kjer je lani blestel v dresu Gran Canarie, smotrna. Lani je bil v Las Palmasu eden najboljših posameznikov španskega prvenstva, se uvrstil tudi v najboljšo peterko Evropskega pokala, potem pa je sledil prestop v Efes, kjer ni dobil pravega zaupanja Velimirja Perasovića.

V lanski sezoni se je uveljavil pod taktirko slovitega Aita Garcie Renesesa, zdaj pa je pravi ritem ujel pod vodstvom še enega uveljavljenega španskega strokovnjaka Joana Plaze: "Vendarle gre za nekdanjega pomočnika Aita Garcie. Preden sem prišel, me je poklical in preverjal informacije o meni. Ko sem prišel, nisva veliko govorila, le rekel sem mu, da želim igrati, se boriti in nekaj osvojiti. Zaupal mi je. Na začetku sem imel nekaj težav, saj v Efesu nisem igral, potem pa sem potreboval približno mesec, da sem se prilagodil ekipi in novemu sistemi. Potem je steklo."

V Malagi pokazal, kaj zmore
Z visoko minutažo je ujel ritem in pridobil potrebno samozavest: "Ko igram, opravim svoj posel. Ko pa nimam take minutaže in nisem v rotaciji, kar potrebujem, ne najdem ritma. Tako kot sem igral v finalu in polfinalu proti Lokomotivi, to sem jaz. Tako sem igral v Gran Canarii, ko smo prišli v končnico Evropskega pokala, bili peti v Španiji in v finalu pokala. Ko igram, ko imam pravi občutek in pravo samozavest, gre. To se vidi. Imeli smo smolo, da se je Dejan poškodoval, a potem sem se zbudil in prišel k sebi. Igral sem veliko, ekipa pa mi je zaupala. Malce smo tudi spremenili ritem in začeli igrati nekoliko hitreje."

"Seveda sem po taki minutaži pridobil samozaupanje. Soigralci so verjeli vame in mi podajali. Tudi v odločilnih trenutkih sem dobival žogo in odločal. Že na prvi tekmi v Valencii smo igrali dobro, a smo tesno izgubili. Ko sem prišel, smo imeli težave z Bayernom, a šli naprej. Toda že tedaj sem verjel, da ta ekipa lahko nekaj naredi. Na začetku nisem igral veliko, saj nisem bil v ritmu. Pri Efesu sem na koncu igral le nekaj minut, v turškem prvenstvu sploh ne, in bil sem povsem brez ritma. Ko pa sem prišel v Malago, sem si rekel, ne hiti, pojdi korak za korakom in prišel bo tvoj čas. Zdaj je tu. Nisem želel na silo, rekel sem si le – igraj, bori se in skači," je dodal.

Želi se dokazati v dresu Efesa
Kot je povedal, z Efesom nima veliko stikov, le s pomočnikom menedžerja ekipe in nekdanjim soigralcem Cedijem Osmanom. Vendarle se bo v Carigrad vrnil, saj ga s turškimi pivovarji še veže pogodba, obenem pa, čeprav se v Španiji izvrstno znajde, se želi dokazati v Efesu: "Če dobim pravo minutažo, se lahko. Ko sem imel na začetku tako, sem v povprečju dosegal dvojni dvojček. Potem pa nisem več igral. Ne vem, kaj se je zgodilo oziroma zakaj je bilo tako. Morda so nekateri mislili, da zato, ker sem novinec in nisem pripravljen za to raven, a sem dokazal nasprotno."

Zdajšnje igre so dobra napoved za reprezentanco, za katero je s svojo višino Omić izjemno pomemben. Na zadnjih dveh velikih tekmovanjih je bil prvi center, za letošnjo akcijo pa pravi, da je še daleč in da o njej konkretno še ne razmišlja. Poleti ga morda znova čaka preizkus v poletni ligi NBA-ja, za izbrano vrsto pa le pravi: "Tu sem."