Odlično je 25-letni Blejec igral predvsem na zadnji tekmi Evrolige, ki jo je sicer Laboral Kutxa izgubila v Zagrebu. Cedevita je bila boljša s 76:67, Blažič pa se je izkazal z 20 točkami. To je bil drugi poraz Baskov na petih tekmah, v španski ligi pa so v šestih krogih izgubili le v Valencii. Zadnji dve leti je igral za Crveno zvezdo, kjer je le ostal v regiji, zdaj pa se je prvič podal v popolnoma novo okolje: "Beograd je bil domač, mislim pa, da sem se tudi v Vitorii dobro znašel. Imam malce težav še s španščino, saj v klubu v večini ne znajo angleško in se moram naučiti jezika. Sicer je pa mesto zelo lepo in umirjeno. Lahko mislim le na košarko."

Klub z bogato tradicijo
Saski Baskonia je slovit klub, ki pa je v večini poznan po sponzorskih imenih. Gre za trikratnega španskega prvaka, ki je bil pod Pireneji zadnjič najboljši pred petimi leti. Predtem je tudi odlično igral v Evroligi, ko je nekajkrat nastopil na zaključnem turnirju najmočnejšega klubskega tekmovanja. Zvezda je jugoslovanski velikan, v primeru kluba iz Vitorie pa gre za okolje, ki spada med najbolj urejene v Evropi: "Laboral Kutxa je klub s tradicijo in veliko ime, kar dokazuje tudi to, da so jo povabili v novo Evroligo za naslednjo sezono. Pozna se, da je to košarkarsko mesto. Vsi živijo za košarko. Je majhno mesto, približno kot Ljubljana, res pa vse zanima košarka. Je lepo in mi nič ne manjka. Morda malce pogrešam le družbo."

Kot je dejal, je edina zdajšnja ovira jezik, saj v klubu vsi govorijo le špansko in si z angleščino ne more pomagati. Zdaj se uči špansko in osnovne besede že pozna, znan pa mu je tudi košarkarski besednjak, tako da prevajalca na treningih in sestankih praktično ne potrebuje več. Je pa vesel, da lahko vsaj s trenerjem Velimirjem Perasovićem in soigralcem Darkom Planinićem spregovori nekaj besed: "Zagotovo je lažje, kjer je Perasović trener, da lahko spregovoriš tudi nekaj besed v bolj znanem jeziku. Veliko se družim tudi s Planinićem. Za zdaj je vse v redu."

Goran Dragić mu je svetoval, naj podpiše
V močni španski ligi letos igra pet Slovencev. Blažič se je z Laboral Kutxo že pomeril z Gran Canario Alena Omića, s katerim sta tudi največ od peterice v stiku. Ima pa v Vitorii, prestolnici Baskije, tudi slovensko družbo, saj se v mlajših selekcijah kluba kali Jurij Macura: "Skupaj sva bila na večerji in sva v stiku. Bom ga v kratkem povabil domov, da se malce podruživa. Tudi njemu je verjetno malce dolgčas, ker je s samimi tujci."

Doslej so v Vitorii igrali že Mirza Begić, Saša Vujačić – oba sta bila lani tu – in Goran Dragić, ki mu je ob prestopu tudi svetoval, naj podpiše z Baski. V Vitorii je košarkarsko znanje z območja nekdanje Jugoslavije zelo cenjeno, saj je v zadnjih osmih letih tu delovalo osem trenerjev s tega področja, tudi nekdanji slovenski selektor Božidar Maljković. Perasović drugič vodi Laboral Kutxo. Ko se je po osmih letih vrnil na klop, je bil njegova prva želja prav Blažič: "Bil sem velika želja Perasovića. Čakali so tudi evropsko prvenstvo, da vidijo. Že med prvenstvom sem sicer vedel, da bom prestopil, a se nisem želel s tem obremenjevati, saj sem bil osredotočen le na reprezentanco. Na koncu smo se hitro dogovorili."

Postal pravi navijač Zvezde
Z Baski se je dogovoril že med evropskim prvenstvom, po EuroBasketu pa je podpisal triletno pogodbo: "Stik z Laboral Kutxo je bil že po koncu sezone. Vem, da drugega dela sezone pri Zvezdi nisem najbolje odigral. Zvezda je bila nekako na meji, bilo je vprašanje, če me hoče ali ne. Želeli so pripeljati nekatere druge igralce. S tem se nisem strinjal, tudi ne z manjšanjem pogodbe. Potem smo se sporazumno dogovorili in razšli, kot je treba. Ko bom lahko, bom z veseljem obiskal tekme Zvezde."

"Vedno bom ostal navijač Zvezde. Morda se sliši smešno, a v teh dveh letih sem se kar navezal na ta klub," je dejal o epizodi v Beogradu, kjer je spletel posebno vest tudi z zvestimi navijači rdeče-belih, tudi Baski so strastni podporniki svojega ljubljenega kluba: "Tudi tu so navijači zelo strastni, a niso tako organizirani, kot so bili v Beogradu. Delije so najboljša navijaška skupina. Tu so pa posamezne manjše skupine, ki spodbujajo svoj klub. Če ti gre dobro, jih bo na tekmah še več. Na domačih tekmah Evrolige je vzdušje zelo dobro." Še vedno tudi zelo podrobno spremlja tekme Zvezde in Olimpije, kjer ga predvsem zanima, kako igra njegov dobri prijatelj Luka Rupnik.

V španski ligi ni lahkih tekem
Po dveh letih z Zvezdo in dveh z Olimpijo je to že njegova peta sezona v Evroligi, zdaj pa ga čakata dve zahtevni tekmi tedensko, saj je špansko prvenstvo najmočnejše v Evropi in lahkih obračunov praktično ni oziroma jih je zelo malo: "V Ligi ABA je več lažjih tekem, v Španiji pa je vsaka tekma težka. Tudi ekipa z začelja imajo kakovostne posameznike, in ko igraš proti njim, moraš biti maksimalno motiviran za zmago. Je težko, a počasi se bomo tudi na ta ritem in na ligo navadil. Je malce drugače kot v Ligi ABA, saj ne dovolijo toliko stika. Hitro si lahko nabereš osebne napake."

Letos se je Blažič dobro znašel tudi v reprezentanci. Lani je imel pod taktirko Jureta Zdovca na svetovnem prvenstvu precej težav, zdaj pa sta se vendarle ujela. Blažič je bil s skoraj 13 točkami za Zoranom Dragićem drugi strelec Slovenije na evropskem prvenstvu, verjame pa, da je v sezono zaradi teh dobrih predstav vstopil bolj samozavesten: "Mislim, da se kar pozna. Zagotovo sem bolj samozavesten, a ko prestopiš v nov klub, je vedno vse novo in ni lahko. Vesel sem, da me je Perasović hitro vklopil. Ves čas me spodbuja in mi nameni kar precej svobode v igri. Ko imam žogo, mi govori naj napadam. Poskušam čim večkrat napadati koš in garati v obrambi. To me drži v igri. Mi zaupa, kar je najbolje. To zaupanje je pa treba upravičiti, kar je najlažje z zmagami. Moraš zmagovati, da obdržiš to."

Iz Zagreba