Organizator igre, ki lahko po potrebi igra tudi na položaju "dve", je kmalu po prihodu v zmajevo gnezdo navdušil. Z odličnimi predstavami in "norimi" meti izza črte se je hitro vtisnil v srca navijačev edinega slovenskega evroligaša. Po dveh sezonah je zapustil Olimpijo, saj je dobil mamljivo ponudbo bogatega moskovskega Himkija.

189 centimetrov visoki Rannikko, ki bo letos dopolnil 32 let, se vrača z željo, da ponovi bleščeče predstave iz dveh sezon v zeleno-belem dresu. Nad mladimi košarkarji je branilec iz Turkuja presenečen in pravi, da imajo zmaji zagotovo potencial za dobre rezultate. V intervjuju za MMC je potrdil, da je poškodba, ki mu je preprečila reprezentančno akcijo, lažja, spregovoril je tudi o finski reprezentanci, spominih na Ljubljano in prijateljskem odnosu z nekdanjim kapetanom Olimpije Markom Milićem.

Po petih letih ste se vrnili k Olimpiji. Kako je ponovno biti v Ljubljani?
Vedno se je lepo vrniti. Na Ljubljano me vežejo lepi spomini in vedno sem se želel vrniti sem. Ko sem dobil novo ponudbo, nisem veliko okleval. Hitro sem sprejel, podpisal in se vrnil v to prelepo mesto. Pred sedmimi leti, ko sem prvič podpisal za Olimpijo, nisem vedel, kakšno mesto Ljubljana v resnici je, nato pa sem se enostavno zaljubil vanjo. Oba z ženo jo imava neizmerno rada. S košarkarskega vidika so prav tako lepi spomini. Tu sem prikazal nekaj res dobrih iger in tako se rad spominjam življenja tu.

Dejali ste, da ste dobro igrali v teh dveh sezonah. Kakšni spomini vas vežejo na Ljubljano in Olimpijo?
Jasno, da ko igraš dobro, vse pride s tem. Tedaj je bilo občinstvo res enkratno. Vem, da Green Dragonsi še vedno obstajajo. Upam, da nam bodo v veliko pomoč tudi v prihajajoči sezoni. Tu sem odigral dve res dobri sezoni. Seveda so spomini enkratni. Deloval sem z dobrimi trenerji in spoznal nekaj odličnih igralcev. Poleg tega sem navezal tudi nekaj dobrih prijateljstev. Takrat je bilo vse skupaj v Tivoliju, zdaj pa igramo tu v Stožicah. Torej je to zame nekaj novega in super je igrati v tako lepi dvorani.

Omenili ste Stožice. Ko ste bili tu, je Olimpija še domovala v Tivoliju, kjer ste bili eden izmed ljubljencev navijačev. Ste videli, kakšna je bila atmosfera v novi dvorani, ko je bila polna v Evroligi?
Videl sem, kakšna neverjetna spodbuda je prihajala s tribun pred dvema sezonama, ko je moštvo igralo zares dobro. To je cilj. Želimo, da bi nam tudi letos čim večkrat uspelo napolniti dvorano. Zavedamo se, da bo to težko. Ni kar tako napolniti dvorano za več kot 12.000 ljudi, vendar se bomo vsako tekmo borili in dali vse od sebe, da dobimo kakšno veliko tekmo, in seveda upamo, da bomo s tem pridobili še več navijačev, kar je za nas izjemno pomembno. Še posebej to velja za Evroligo, kjer nismo favoriti. Čaka nas nekaj izjemno težkih tekem in neverjetna skupina. Podpora navijačev bo za nas ključna. Upamo, da bomo s tribunami dobili šestega igralca na terenu. Tivoli je bil izjemen, tu je za zdaj vse novo, res prelepa dvorana, ki je naravnost fantastična.

Omenili ste tudi močno skupino v Evroligi. Vsa moštva so dobro znana in izjemno kakovostna. Dobro poznate ta moštva, za Himki ste na primer tudi igrali. Kaj lahko poveste o predtekmovalni skupini?
Vsa moštva so neverjetno močna. Himki na primer je res zelo kvaliteten. Fenerbahče velja za enega izmed glavnih favoritov za uvrstitev na Final Four. O Panathinaikosu in Realu ni treba izgubljati besed. Čakamo, kdo bo šesti v skupini. Lahko se zgodi, da bo to Unics iz Kazana, ki prav tako vsako leto sestavi zelo kvalitetno moštvo. To je nadvse težka skupina. Ogromno odličnih igralcev in vsa moštva z visokim proračunom. V večini teh ekip so glavni igralci dražji od celotnega našega proračuna. Bomo nekakšni avtsajderji, vendar ne šteje tisto na papirju, ampak kar se zgodi na parketu, in vsi vemo, kaj se je že dogajalo v Ljubljani. Upamo, da nam uspe narediti nekaj izjemnega v tej sezoni.

Verjetno pa je zaradi tako močnih in kakovostnih nasprotnikov skupina le še dodatno atraktivna?
Seveda. Jasno, da je vedno v posebno veselje igrati proti tako velikim moštvom in izjemnim posameznikom. Tako se hitro ugotovi, česa si zmožen. V samo tekmo se tako tudi lahko vstopi z dejstvom, da se nima česa izgubiti, in tako je ekipa veliko bolj sproščena in posledično zmožna presenetiti. To je gledano le s košarkarskega vidika, jasno pa je, da to vpliva tudi na navijače, ki radi vidijo klube z bogato zgodovino.

Ste pred vrnitvijo k Olimpiji vedeli, v kakšnem položaju se je znašla oziroma ste spremljali vse, kar se je dogajalo v zadnjih sezonah?
Trenutno sicer še ne poznam celotne situacije. Tu sem šele en teden, vendar ko sem podpisal pogodbo, so mi razkrili, kako je bilo lani in kaj nameravajo. Denar seveda ni razlog, da sem se vrnil v Ljubljano. Če bi bilo zaradi denarja, potem ne bi prišel sem. Zavedamo se, da bodo težave, vendar je na splošno v Evropi res malo ekip, kjer so trenutno izplačila povsem redna. Upamo, da bo čim manj zapletov, ampak vseeno mislim, da igralci, ki so prišli sem, vedo, da verjetno bo nekaj težav, ampak na koncu se bo vse skupaj dobro izšlo.

V moštvu Olimpije bo kar nekaj izjemno mladih košarkarjev, ki so zelo neizkušeni. Kakšno se vam zdi moštvo kot praktično najizkušenejšemu posamezniku?
Še vedno smo brez mojega dobrega prijatelja Sasuja in obeh Američanov ter avstralskega centra. Štirje košarkarji se nam še niso pridružili in tako je težko govoriti, kakšna bo ekipa. Igralcev, ki so tu, še nisem videl prej in sem navdušen nad njimi. Trdo trenirajo dvakrat na dan. Dajejo vse od sebe in res trdo delajo. Če bodo tako trdo delali še naprej, jih zagotovo čaka svetla prihodnost. Čakamo, da bomo popolni, in takrat bo šele čas za oceno ekipe, vendar sem za zdaj lahko zelo zadovoljen.

Olimpija ima letos finski pridih. Poleg vas je tu še Salin, ki je bil odličen lani, prvi ekipi pa se je pridružil tudi mladi Sulejmanović.
Ne vem, kakšen je razlog, da se je to zgodilo, a osebno gledano je res lepo, da so poleg mene še drugi finski košarkarji. S Sasujem dve leti že igrava v reprezentanci. V Ljubljani ga imajo vsi radi, saj je res super fant in odličen igralec. Z njim bo zagotovo zabavno igrati. Mladega Emirja še nisem spoznal, čeprav živiva na Finskem v istem mestu, ampak sem slišal, da je zelo talentiran.

Lani je finska reprezentanca dosegla odličen rezultat na evropskem prvenstvu. Kar nekaj igralcev igra tudi v dobrih klubih. Vidva s Sasujem sta pri Olimpiji, Koponen je odšel k Himkiju ... Je košarka po tem dosežku postala na Finskem bolj popularna in medijsko razpoznavna?
Je nekoliko bolj prepoznavna, a je košarka na Finskem še vseeno kar precej zapostavljena. Večina ljudi, tudi tistih, ki delujejo v športu, se ne zaveda, kaj deveto mesto na evropskem prvenstvu pomeni za Finsko. Zame je to neverjeten dosežek, še posebej, če pogledamo, katere reprezentance so zaostale za nami. Vendar kot sem že rekel, se stanje nekoliko izboljšuje. Mediji nas bolj spremljajo in tudi več se govori o košarki. Potrebujemo več mladih košarkarjev. Sasu je idealen primer. Pred dvema letoma, ko je prišel v reprezentanco, ga praktično sploh nisem poznal, zdaj pa igra odlično igra v Evroligi in tudi izbrani vrsti. Jasno, da so športi, kot je hokej, še vedno v ospredju, ampak se borimo za prepoznavnost in za obetavne mladeniče, ki se bodo odločali med hokejem, košarko in recimo nogometom. Tako bomo lahko še rasli. Zelo pomembno je, da Finska dobro igra v kvalifikacijah za Eurobasket in lahko tudi upamo na uvrstitev na prihodnje prvenstvo, ki bo v Sloveniji.

Torej je želja, da z reprezentanco zaigrate tudi v Ljubljani, ki je znova postala vaš drugi dom, na evropskem prvenstvu?
Seveda si želimo še kdaj ponoviti rezultate iz Litve. Upam, da nam bodo fantje zagotovili mesto na Eurobasketu tu v Sloveniji. Ko sem izvedel, da bo Ljubljana gostila prvenstvo, in še nisem vedel, da se bom vrnil k Olimpiji, sem si rekel, da se bo lepo vrniti sem na Eurobasket. Počasi prihajam v leta in pred mano ni več veliko reprezentančnih akcij oziroma prvenstev. Ljubljana je vedno imela v mojem srcu posebno mesto in res bi bilo lepo tu nastopiti še z izbrano vrsto.

Olimpija že tri leta zapored ni osvojila slovenskega prvenstva, kar je največ do zdaj. Bo tudi vrnitev naslova prvaka nazaj v Ljubljano ena izmed prioritet letos?
Vem, da je Krka v zadnjih letih igrala odlično. Jasno, da je to eden izmed glavnih ciljev. Zagotovo ne bo lahko, ampak mislim, da imamo ekipo, ki je to sposobna doseči.

V zadnjem času ste imeli nekaj težav s poškodbo. Potreben je bil tudi manjši kirurški poseg. Kako je zdaj s tem?
Je v redu. Dobro napreduje in stanje se izboljšuje. Še vedno potrebujem nekaj časa. Lani sem ves čas igral z bolečinami in treba je bilo nekoliko očistiti koleno. Zdaj gre vse po načrtih, kot so rekli zdravniki takoj po operaciji. Potrebujem še nekaj tednov, da bom povsem normalno in na polno treniral, ampak zagotovo bom do začetka sezone v polni pripravljenosti.

Že pred prvim prihodom v Ljubljano ste dejali, da je vaš zelo dober prijatelj Marko Milić. Sta bila tudi zdaj ob ponovni vrnitvi kaj v stiku?
Preden sem podpisal, sem govoril z njim. Še vedno sva res dobra prijatelja. Ravno v torek sva skupaj večerjala. Skupaj sva igrala štiri leta, v zadnjih dveh sezonah pa sva tudi igrala drug proti drugemu. Marko je super fant in zares dober prijatelj. Vedno mi je bil v veliko pomoč, še posebej, če sem potreboval kaj tu v Sloveniji.

Torej ostaja želja, da še kdaj zaigrata skupaj?
Vedno je bilo lepo igrati z njim. Dostikrat, ko igraš z nekom skupaj štiri sezone, se ustvari poseben odnos oziroma posebna naveza. Marko je super oseba zunaj igrišča. Imela sva nekaj posebnega, ko sva bila soigralca. Ujela sva se, poleg tega pa sva podobno razmišljala tudi na igrišču, in seveda bi kdaj še rad zaigral z njim.

Če za konec kot najizkušenejši zmaj razkrijete, kakšno Olimpijo pričakujete, da bomo letos gledali?
Mislim, da bomo imeli dobro ekipo. Vemo, kakšno igro goji Filipovski, in naša naloga je, da bomo to izpolnili. Od nas zahteva, da smo agresivni v obrambi in da igramo hitro v napadu. Bomo videli, kako se bo ekipa ujela, ampak jasno pa je, da bomo dali vse od sebe. S svojega stališča lahko povem, da se bom potrudil po najboljših močeh, da bom v čim večjo pomoč ekipi in v podporo igralcev. Prav tako za navijače. Rad imam ljubljansko občinstvo in res upam, da bom lahko ponovil igre izpred petih let. Vedno so nas podpirali in stali za nami.