ja Romana Volčiča na vprašanje, ali bo Slovenija čez tri leta še v svetovnem košarkarskem vrhu, a pot do svetle prihodnosti le ni tako lahka.
SportForum je v sodelovanju s Košarkarsko zvezo Slovenije organiziral Slovenski košarkarski forum – okroglo mizo, kjer so košarkarski strokovnjaki razpravljali o delu z mladimi košarkarji v Sloveniji. Gostje okrogle mize, ki jo je povezoval novinar Miha Mišič, so bili predsednik Košarkarske zveze Slovenije Roman Volčič, direktor članske reprezentance Matej Avanzo, predsednik Strokovnega sveta KZS Tone Krump in uveljavljena trenerja Janez Drvarič ter Zoran Martič.
Nov izziv - izboljšati osmo mesto
Za uvod so se udeleženci še dotaknili preteklega svetovnega prvenstva v Turčiji, kjer je Slovenija končala na osmem mestu. Črto pod drugi nastop na turnirjih najboljših košarkarskih reprezentanc sveta je potegnil Avanzo: "Spomin na prvenstvo je vsekakor sladek, a vsi vemo, da nekaj grenkobe ostaja, saj smo izgubili zadnje tri tekme. Biti osmi na svetu je zares velik uspeh. Morda se ga bomo zares zavedali šele čez nekaj let. Dali smo vse od sebe, tako Košarkarska zveza kot tudi košarkarji in ves spremljevalni štab. Kot vedno ponavljam, smo dosegli neko raven, ki zagotavlja, da vse teče na visoki profesionalni ravni. Nekatere stvari lahko še izboljšamo. Tako kot je na naslednjem prvenstvu rezultatsko izziv izboljšati to osmo mesto, je gotovo organizacijsko izziv igralcem omogočiti še boljše pogoje."
Kako naprej s selektorjem?
Rezultatski napredek je slovenska izbrana vrsta naredila pod vodstvom Aleša Pipana, korak naprej je napravila pod taktirko Jureta Zdovca, ki jo je vodil le na enem velikem tekmovanju. Zdaj je na selektorskem stolčku Memi Bečirovič, čigar pa prihodnost še ni znana. Na vprašanje, kako obdržati selektorja in ali bo morda ta funkcija v slovenski košarki kdaj profesionalna, je predsednik zveze odgovoril: "Mi selektorja ne moremo prepričati, ampak moramo imeti selektorja, ki je o tem prepričan. Predvsem je treba izbrati selektorja, ki ve, kaj želi, in mu zagotoviti najboljše pogoje."
Dodal je še: "Ali bo imela Slovenija kdaj profesionalnega selektorja? Vprašanje, kaj zdaj to pomeni. Nekateri želijo visoko plačo vsak mesec, drugi pa se zadovoljijo z enkratnim zneskom, ki ga porazdelijo skozi vso leto. Mislim, da plačilo ni bistveno pri sami profesionalizaciji. Večina trenerjev želi trenirati klube, vemo tudi, da veliko evropskih klubov prepoveduje trenerjem, da bi bili hkrati tudi selektorji. Verjetno bo vedno treba iskati kompromise."
"Na klopi še nihče ni postal dober košarkar"
Osrednja tema okrogle mize je bilo delo z mladimi in posledično prihodnost slovenske košarke. Prav z razvojem mladih košarkarjev se ukvarja Drvarič, ki je kot selektor vodil Slovenijo na prvem velikem tekmovanju: "Vse skupaj se začne pri selekciji. Izbrati moramo takšnega, ki ima potencial, da postane vrhunski košarkar. Tu ne gledamo le s fizično-tehničnega, temveč tudi z motivacijskega vidika. Še noben vrhunski športnik ni prišel do vrhunskih rezultatov z delom. Pripravljen mora biti delati več kot drugi. V teh časih je najtežje doseči to visoko motiviranost. Če si usmerjen dosegati vrhunske rezultate v športu, moraš biti temu popolnoma posvečen. Tu ni prostega časa, saj ostane le še čas za izobraževanje. Seveda pa mora biti potem tu še možnost, da te igralci igrajo. Na klopi še nihče ni postal dober košarkar. Ko se vsi pogoji zadovoljijo, lahko nato postane vrhunski košarkar."

Treba zagotoviti prave razmere
"Mladim je treba zagotoviti potrebne razmere. Treba je delati skozi vso leto. Predvsem je problem v klubih nižjih rangov, kjer se tudi pojavljajo nadarjenih igralci. Nekateri pravijo, da začnejo septembra in končajo aprila. To ni prav. Treba je delati 11 mesecev, preostali pa naj bi bil rezerviran za reprezentanco," je predanost vrhunskemu športu in požrtvovalnost za dosego uspeha še enkrat izpostavil Drvarič.
Prav vsi so kot velik problem izpostavili ravno to motiviranost in težnjo k delu, ki naj bi bila težava mlajših generacij. Poleg tega je težko priti do igralcev. Po zakonu so osebni podatki strogo varovani in vsa testiranja, ki se jih opravi pri mlajših, niso dostopna širši javnosti. Tako do vseh podatkov ne morejo priti tudi košarkarski delavci. Včasih, je povedall Martič, so igralce našli po podatkih o njihovih telesnih predispozicijah in so lahko perspektivnega otroka vpeljali v košarko, čeprav se z njo še ni ukvarjal. Zdaj je to težje. Težje je otroke pridobiti v telovadnice. Prav zato so udeleženci foruma mnenja, da morajo trenerji poiskati nadarjene igralce, ne pa čakati, kdo bo prišel v dvorano.
Največ dva vrhunska na generacijo
Govorniki so prepričani, da je v Sloveniji dovolj nadarjenih igralcev. Drvariča nekoliko skrbi le pomanjkanje visokih igralcev. Prepričani so celo, da se primer tako imenovane "velike generacijske luknje" ne bi močno poznal v članski ekipi, saj bi druge generacije lahko to vrzel zapolnile. Košarkarska zveza na področju mladih že zdaj veliko deluje, vendar pa, po besedah Martiča, ki je leta 1998 popeljal reprezentanco do 22 let do drugega mesta na evropskem prvenstvu, leta 2000 pa izbrano vrsto do 20 let celo do naslova prvaka, bomo lahko zadovoljni, če iz posamezne generacije prideta že dva vrhunska košarkarja.
"Težko je pričakovati, da bi iz ene generacije prišlo pet ali šest igralcev, ki bi bili pozneje nosilci članske reprezentance. Lahko bomo zelo zadovoljni, če bi iz ene prišla že dva posameznika. Bilo je obdobje, ko smo iz ene generacije dobili dva ali celo tri košarkarje, ki so pozneje odšli v Ligo NBA ali pa igrali v močnih klubih v Evroligi. To je bilo najbolj plodno obdobje, kar se tiče slovenske košarke. Če bo šlo tako naprej, je težko reči," je glede tega prepričan Martič.
"Po mojem mnenju je bila generacija 1998 bolj nadarjena. V ekipi iz leta 2000 je bilo nekaj igralcev, ki ni igralo niti v prvi slovenski ligi. V tisti pa je bil širši izbor. Do takrat se nobeni slovenski ekipi ni uspelo prebiti do boja za medalje. Tudi sami niso verjeli, da so tega sposobni. Iz te generacije smo potem dobili Matjaža Smodiša, Primoža Brezca, Jako Lakoviča, Marka Maraviča, Gorana Juraka … Takrat tudi sami nismo vedeli, da so tako dobri. Redko kdaj se zgodi, da pride tako veliko igralcev, ki potem igra na tako visoki ravni. Generacija 2000 ni bila tako uspešna, pa je osvojila naslov prvaka. Sta le Sani Bečirovič in Boštjan Nachbar, pa občasno Smiljan Pavič, igrala na najvišji ravni," se je vrhunskih uspehov mlajših selekcij spomnil Martič.
Mladim pravi čas dati priložnost
Vsi zatrjujejo, da v Sloveniji je veliko nadarjenih košarkarjev, a rezultati mlajših selekcij vendarle močno zaostajajo za izidi, ki so jih dosegali zdajšnji nosilci izbrane vrste v obdobju, ko so še nosili drese mlajših reprezentančnih vrst. S pravimi smernicami in z delom je mogoče ohraniti visoko raven, ki jo je članska reprezentanca dosegla. Treba je čim prej vključiti nova imena v izbrano vrsto in ne pustiti, da talenta, kot sta na primer Zoran Dragič in Dino Murič zamudita vlak, s katerim bi prestopila debitantski prag velikih tekmovanj v pravih letih in v prihodnosti lahko nosila eno glavnih bremen izbrane vrste.