33-letni košarkar je z osvojitvijo naslova državnega prvaka sklenil bogato športno pot, v kateri je poleg številnih državnih naslovov v treh različnih državah osvojil tudi tri naslove evropskega prvaka. Že pri 15 letih je igral za člansko ekipo Krke, pri 20-ih je podpisal dogovor z Virtusom iz Bologne, leto pozneje je osvojil vrh evropske klubske košarke.

Krog je po dolgih letih sklenjen
O svoji drugi upokojitvi je dejal: "Vedel sem, kaj me čaka. Priznam, da je bilo ob koncu tekme v Ljubljani dosti emocij. Vse skupaj je bilo nekako nestrpno v pričakovanju velikega konca, ki je vendarle prišel." Lepšega končanja kariere si Smodiš ne bi mogel želeti. Krko je popeljal do naslova prvaka, na zadnji finalni tekmi je bil z naskokom najboljši igralec na stoženskem parketu, postal je tudi MVP finala. "Nekako druge zgodbe nisem videl kot te, ki se je zgodila. Krog je treba končati tam, kjer se je začel - da dam zadnji koš za svojo domačo Krko. Po dolgotrajnih pogovorih in upornem prepričevanju vodstva je prišlo do sodelovanja in na koncu se je pokazalo, da je bila odločitev prava," je dejal Smodiš in poudaril, da je bil ves vložen trud poplačan z naslovom.
Nekateri navijači so ob njegovi vrnitvi h Krki pričakovali, da bo že takoj začel dosegati po 20 točk in več na srečanje, a to se ni zgodilo. "Takšno pričakovanje je normalna stvar, nekaj, kar se mora vzeti v zakup. Moje ime in moji uspehi povzročijo takšno reakcijo, kamor koli bi prišel. Takrat ni druge rešitve kot vztrajati v svojem delu in priti do želenega rezultata, čeprav je v nekaterih trenutkih vse izgledalo ubogo in smešno," je pojasnil 33-letnik.

Sestop na lokalno raven zelo težak
Smodiš je bil vso kariero vajen igrati na visoki ravni, kjer se je igrala vrhunska košarka. Kako se je znašel v Sloveniji, kjer je košarka pol-profesionalni šport in kjer je imel v moštvu več ali manj mlade, neizkušene soigralce? "Na začetku je bil sestop z evropske na lokalno raven zelo težek. Lahko povem anekdoto: zadnjič smo imeli na treningu obisk vrtca. Otroci Simona Petrova so prišli na trening, z nami so igrali, poskusili so osvojiti prvine. Mlajši košarkarji so se ukvarjali z otroki in potem je bilo v šali rečeno: 'Zdaj vidite, kako se Matjaž počuti z vami!' Prispodoba, kako sem se v nekaterih trenutkih počutil, ko vidiš, da fantje še ne znajo vsega in še marsičesa ne razumejo. To mi daje neik motiv za nadaljnje delo v klubu," je dejal.
Slovenska košarka stagnira
Smodiš je prepričan, da ima dolenjska regija veliko košarkarskega potenciala, ki pa ga je treba vzgajati in spodbujati. Žal možnosti za potrebne vsakodnevne treninge niso najboljše: "V Novem mestu je veliko talentov iz cele Slovenije, morda celo preveč. Največji problem so razmere za delo. Če bi jim uspelo zagotoviti boljše razmere, verjamem, da bi se fantje razvili v kakovostnejše igralce, ki bi imeli pred seboj boljšo prihodnost. /.../ V Novem mestu manjka športni center, igrišče ali dva, kjer bi lahko delali 24 ur na dan. Primanjkuje športnih objektov, infrastrukture in to je ena prvih stvari, ki bi morali biti na dnevnem redu. To so težave, ki se jih, upam, bomo lotili," je povedal.

Pa košarkarska scena v Sloveniji? "Stagnirali smo in res nazadujemo. Glavni dejavnik je denar, kajti volje in znanja oziroma želje ne primanjkuje. Šport je na žalost odvisen od pokroviteljev in denarja. Dokler bo takšna situacija po svetu, v državi, je težko pričakovati, da se bo to čez noč spremenilo. Edina pot je delo z mladimi na dolgi rok in ustvarjanje prihodnsti. Krka lahko postane podružnica večjih klubov, šola za mlade."
"Moj NBA je bil vedno v Evropi"
Smodiš je eden redkih slovenskih igralcev, ki ga pot nikoli ni zanesla k Olimpiji, čeprav je bil dvakrat že zelo blizu prestopa. Prav tako nikoli ni zaigral v Ligi NBA. "Ligo NBA sem zmeraj spremljal, kolikor sem jo lahko, še posebej končnico. Redna sezona in končnica se zelo razlikujeta in z veseljem pogledam kakšno 'playoff' tekmo. Moj NBA je bil vedno v Evropi. Nerealno je bilo razmišljati o stvareh, ki jih nimaš na papirju. Vse skupaj je bil moj NBA," je pojasnil Smodiš, ki je prepričan, da bi se zanj 'čez lužo' v kakšni ekipi le našel prostor, če bi se želel tam preizkusiti: "Verjetno bi se izšlo, kajti Rade (Rade Filipović, op. a.) je del velike ameriške menedžerske agencije. Če bi malo bolj pritiskal ali želel malo več tvegati, bi se našlo kakšno mesto zame v ekipi, a razmere za delo oziroma ugodje, ki sem ga čutil v Moskvi, nista dala razmišljati o drugi možnosti."

Najljubši mu je prvi naslov s CSKA-jem
Katerih trenutkov iz svoje bogate kariere se Smodiš najraje spominja? "Vseh velikih zmag, začenši s tisto v Novem mestu daljnega leta 2000. Emocije so naredile svoje, premagati velikana, kot je bila Olimpija, je bilo za Dolenjce nekaj velikega. Olimpija je bila vrhunska ekipa, to je bil eden večjih uspehov v karieri. Rad se spomnim tudi vseh treh evropskih klubskih naslovov - če bi izpostavil enega, bi bil to prvi s CSKA-jem, s katerim smo po 35 letih v Moskvo vrnili naslov evropskega prvaka. Doživeli smo veliko odobravanja navijačev, obrambnega ministrstva, imenovanje za kapetana moskovskega CSKA-ja je bilo osebno priznanje. Tudi zadnja zmaga je dokaj sladka. Lepšega konca kariere si skoraj ne bi mogel zamisliti," je povedal.

Katere trenutke pa bi najraje izbrisal? "Izpadi, prepiranje s sodniki, z igralci nasprotne ekipe. Toda če tega ne bi bilo, ne bi užival takšnega spoštovanja - tudi od soigralcev. Verjamem, da sem si s prikazovanjem svojih emocij, igranjem na robu incidenta in grobo igro zaslužil dodatno spoštovanje," je dodal.

Bi sprejel trenersko mesto v Krki? "Ne. Vidim se v vlogi nekakšnega svetovalca, kot trener zagotovo ne," je še povedal Smodiš.