Liga NBA naj bi bila krona košarkarske igre. Tako razmišlja velika večina ameriških športnih navdušencev, med redke izjeme pa sodi Nick Gibson, ki je v evropsko košarko naravnost zaljubljen.

"Pri nas glavnino pozornosti dobijo ameriški nogomet, košarka in baseball," je športno hierarhijo razložil študent zadnjega letnika univerze Syracuse.

Vse se je začelo s Childressem
Kako je potem sploh spoznal evropsko košarko? "Prihajam iz Atlante, zato seveda tudi navijam za Hawkse. Ko je Josh Childress leta 2008 prestopil iz Atlante v Olympiacos, sem bil sila presenečen in jezen. Le zakaj bi kdo želel zapustiti Ligo NBA? Ali sploh še obstaja dobra košarka zunaj naše države?" se s smehom spominja 21-letnik.

Spremlja skoraj 30 evropskih lig
Iskrica je takoj preskočila. S svojim cimrom je ustanovil spletno stran Euroleague Adventures, kjer se ukvarja z evropsko košarko. Podrobno spremlja dogajanje v skoraj 30 evropskih ligah, glavnina zanimanja pa seveda pripada Evroligi. Če je mogoče, si v posnetku ogleda skoraj vse tekme najmočnejše košarkarske lige na stari celini.

Ne le zvezdniki - ampak vseh 12 igralcev
Kako vidi največjo razliko med ameriško in evropsko košarko? "Ta se skriva v filozofiji, v samem dojemanju igre. V Ligi NBA je vse usmerjeno v napad, igralci skušajo čim hitreje zaključiti akcijo, v Evropi pa dejanjsko pride do igre. Tu je igra veliko bolj ekipna - 12 igralcev proti 12 igralcem, ne le trije zvezdniki proti trem. V Ligi NBA je vse preveč poudarka na statistiki in dosežkih posameznih igralcev. V Evropi z veseljem opazujem košarko, saj gre popolnoma za drugačen slog igre in hitrost," razlaga Gibson, ki zaradi časovne razlike s sorodnimi evropskimi stranmi ne more tekmovati v hitrosti podajanja novic, ampak daje raje poudarek na vsebino in analizo evropske košarke.

V ZDA poudarek na sistemu zvezdnikov
Velika razlika je tudi v statusu nosilcev ekip: "V ZDA so košarkarji prave zvezde. V ozadju stoji celoten marketing, ki skrbi za promocijo zvezdnikov. Ko gre tam gledalec na tekmo, ne gre navijat za Cleveland ali LA Lakerse, temveč (vsaj še lani) občudovat LeBrona Jamesa ali Kobeja Bryanta. Ko pa prideš na tekmo Barcelone, je glavni razlog, da podpiraš svojo ekipo, zanjo navijaš, poudarek ni na pričakovanju, kaj bo naredil Ricky Rubio." Ob tem pa Gibson poudari: "To mi je sicer zelo všeč, vseeno pa mislim, da bi morali v Evropi vsaj malo bolj poudariti zvezdnike. Po eni strani si to zaslužijo, po drugi strani pa bi bilo to le dobro za promocijo evropske košarke, ki bi s tem lahko uspešneje tekmovala z nogometom."

Preveč pozornosti večjim tržiščem
A kaj potem meni o LeBronu Jamesu, ki je z nekaterimi potezami (enourna oddaja na ESPN-u) šel morda predaleč? "To je druga skrajnost, ki prav gotovo ni pravilna. Košarkar ne sme imeti toliko moči ali pozornosti, da bi bil večji od same igre. Imamo dve skrajnosti - prva je omenjeni LeBron, drugega pa predstavlja navijač Barcelone, ki niti v Blau Grani ne more kupiti dres Rickyja Rubia. Prava pot je najbrž nekje v sredini," pravi sogovornik in opozori, da je tudi Liga NBA daleč od "demokratične" delitve pozornosti: "V NBA-ju imajo prednost velika tržišča, kot je, denimo, Los Angeles. V povzetkih dneva imajo tako skoraj vedno prednost Lakersi in Kobe, pa čeprav je bila nekje na drugi strani države odigrana veliko boljša tekma, v kateri pa so igrala manj zveneča imena."

Salary cap prinaša vsaj upanje
Najslabši del evropske košarke zanj predstavlja neenakopravnost moštev na trgu, kjer imajo velikani, kot so Panathinaikos, Barcelona in CSKA, vedno prednost pred majhnimi klubi: "Žalostno je opazovati, kako Olimpija ali Partizan izgubljata svoje najboljše igralce. Žal je treba gledati skozi prizmo ekonomije, ekipe morajo pač preživeti, zato prodajajo svoje največje talente. V Evropi košarka predstavlja le tek na kratke proge, a to je denar. V Evropi ne bo nikoli salary capa, saj gre za dva povsem druga svetova. A v Ameriki ima navijač vsaj upanje, noro je, ko vidiš, da se tvoja ekipa dviga in raste."

Navdušen nad evropskimi navijači
Razlika obstaja seveda tudi med navijači. "V Ameriki je ogled tekme bolj družinski dogodek, na čelu s kokicami in pijačo. V Evropi s tribun donijo bobni in pihala, navijači prepevajo glasne pesmi. Očitno je, da na tekmo ne greš (zgolj) zaradi statustnega simbola, ampak zaradi želje, da podpiraš svojo ekipo. Opažam pa, da ponekod v Evropi počnejo ravno to - lep primer je Maccabi, kjer novačijo pomembneže, a zame se bistvo še vedno skriva v navijanju," čustveno pripoveduje.

Dragič ima svetlo prihodnost
Visoko mnenje ima tudi o Sloveniji in slovenski košarki. V Ligi NBA izjemno občuduje Gorana Dragiča: "Vsi ga želijo videti, ima prave poteze, v zadnjem letu je napredoval bolj kot kateri koli drug košarkar v Ligi NBA. Je izjemno priljubljen, navijači v videoigricah hočejo igrati z njegovim likom. Dvomim, da bo dosegel raven Steva Nasha, ki je navsezadnje osvojil dva naslova MVP-ja, a pred seboj ima res svetlo prihodnost."

Želi proučevati Union Olimpijo
Nick Gibson bo morda prihodnje leto preživel v Sloveniji, saj želi v Ljubljani dokončati svoj študij. Ena izmed glavnih nalog naj bi bila analiza vzpona in padca Uniona Olimpije. Gradiva bo imel vsekakor dovolj ...