32-letnega srbskega košarkarskega zvezdnika, "belega Michaela Jordana", smo ujeli v Kopru, kamor je prišel "delit nasvete" v Nachbarjev košarkarski kamp, saj sta se v zadnji sezoni v Carigradu očitno dobro spoprijateljila. Tako kot slovenski reprezentant se tudi Beograjčan ne želi vračati v zadnjo sezono, raje se obrača v prihodnjo. V Evroligi se bo meril tudi z Unionom Olimpijo: "Z majhnim proračunom ne moreš imeti velikega uspeha."

Povejte nam, kako je prišlo do vašega sodelovanja na Nachbarjevem kampu? Zakaj ste prišli v Koper?
Odzval sem se vabilu mojega dobrega prijatelja Bokija (Nachbarja, op. a.), s katerim sem lansko sezono, upam pa, da bom tudi prihodnjo, igral v Efes Pilsnu. Rad imam košarko in rad pomagam otrokom, ki jih košarka zanima. Prišel sem pred dobre pol ure in za zdaj je vse videti fantastično. Navdušen sem nad tem, kako je vse organizirano. To govorim brez kakršnega koli pretiravanja. Vsa čast Bokiju za to, kar dela za Slovenijo. Mislim, da je to velika stvar, ljudje bi morali biti hvaležni.

Vas po koncu kariere zanima trenerski posel?
Ne bi bil trener, sodeloval pa bi na takšnih kampih kot demonstrator. Bokiju želim pomagati tudi prihodnje leto. To so lepe stvari. Po eni strani hobi, po drugi pa tudi resna obveznost. Pomagaš mladim ljudem v košarki, ki je najlepši šport na svetu. Uživam, ko sem del tega.

Kako ste zadovoljni s sezono v Efesu?
Sezona je končana, tako da se ni treba vračati nazaj. Nismo dosegli nekega velikega uspeha zaradi različnih razlogov, bolj bistveno pa je, da smo zdaj dobili zares dobrega trenerja. Z njim sem delal v Tau Ceramici, o njem lahko govorim le v presežkih. Na vseh ravneh, kot trener in kot oseba. Ekipa bo bolj homogena. Če z Bokijem ostaneva v Efesu, bi lahko naredila "bum" v Evroligi in še posebej dobro igrala.

Znane so skupine za Evroligo. Vaš klub je v Olimpijini skupini. Komentar?
Skupina je težka, vendar dobra za nas. Bolje se je pozneje, v odločilnem delu, udariti z morda slabšimi nasprotniki. Vem, da Olimpija ni imela uspeha v preteklih letih. Z majhnim proračunom ne moreš imeti velikega uspeha. Imeli so nekaj priložnosti, sreče pa ne. Zadnjič smo igrali, ko sem bil še pri Tau Ceramici. Spomnim se, da smo komajda zmagali. Vse je odvisno od sestave moštev. Nikogar ne bi odpisoval prezgodaj.

Srbska reprezentanca je lani na EP-ju osvojila srebro, vas ni bilo zraven. Kako gledate na zgodbo z reprezentanco?
Lani sem moral prvenstvo izpustiti zaradi poškodbe Ahilove tetive in zares sem potreboval poletje za počitek. Letos sem dobil odmor, morda je to tudi priložnost, da se reprezentanca še pomladi. Jaz sem še naprej pripravljen igrati za reprezentanco. Verjamem, da bom po tej sezoni, za katero upam, da bo mnogo boljša od zadnje, znova med vpoklicanimi. Telesno se še naprej odlično počutim. Kljub 32 letom sem daleč od tega, da bi se ustavil, še vedno imam v sebi "ogenj"."