36-letni Ljubljančan je bil zadnja leta sinonim slovenske košarkarske reprezentance, po domačem prvenstvu pa je končal dolgo pot v izbrani vrsti, ki se je začela leta 2001 z evropskim prvenstvom v Turčiji. Od tedaj ni izpustil nobene akcije, zadnje tri leta pa je bil tudi kapetan Slovenije.
Lakovič član reprezentance ob vseh njenih uspehih
"Reprezentančna pot je bila res dolga in prepletena z vsemi stvarmi. Od recimo mlajših selekcij, ko smo s člani do 22 let – zdaj te selekcije ni več – osvojili srebro na evropskem prvenstvu, do prihoda v člansko ekipo h generaciji, ki je še prej igrala, in od vseh teh sem se veliko naučil. Reprezentanca mi je tudi izboljšala in pomagala v klubski karieri. Šola starejših igralcev v reprezentanci mi je prav prišla," se je dolge poti v slovenskem dresu spomnil Lakovič.

Jale je bil vedno eden tistih, ki je z največjim ponosom nosil reprezentančni dres in je eden redkih, ki se mu ni zaradi kakršnega koli razloga nikoli odpovedal. Podobno sta zdaj Uroš Slokar in Goran Dragić, ki imata za sabo že številne akcije, drugi v reprezentanci so bistveno manj izkušeni. Odkar je bil v reprezentanci Lakovič, je Slovenija naredila velik preskok: "Reprezentanci sem se priključil, ko nam še ni uspelo prihajati iz skupine na Eurobasketih in nismo kotirali med najboljše v Evropi in svetu. Borili smo se še v kvalifikacijah, ko smo igrali po eksotičnih košarkarskih državah Evrope. Potem smo se korak za korakom začeli uveljavljati. Prišli pa smo do samega evropskega vrha in med najboljših osem na svetu. Vedno se je v reprezentanci delalo korake naprej, kar se tiče rezultata in kakovosti. KZS je zelo napredovala v organizaciji, kar se je tudi poznalo pri izidih. Zdaj je to na res vrhunski ravni."

Pri rezultatih tudi ključna vloga navijačev
S svojim odnosom in predanostjo reprezentanci je bil Lakovič tudi vedno eden najbolje zapisanih pri navijačih, ki recimo ne bodo pozabili njegovih odličnih iger v Beogradu, Španiji in na Poljskem, predvsem pa trojke v zadnji sekundi za zmago nad Italijo v Alicanteju. Ko so leta 2005 začeli navijači v velikem številu hoditi na velika tekmovanja, se je tudi krivulja uspehov naglo dvignila:"Ne smemo pozabiti navijačev in zvestega občinstva, ki nas je spremljala povsod. Mislim, da so naši in litovski navijači najzvestejši v Evropi, če ne celo na svetu. Njihova vloga je bila ogromna pri vseh korakih, ki smo jih naredili."

Še lani je kot kapetan vodil reprezentanci na Eurobasketu, zdaj pa je njegovo vlogo prevzel Goran Dragić: "Gogi se je reprezentanci pridružil leta 2006, ko je bil še zelo mlad in je bil vedno zraven. Veliko se je naučil, kako vse deluje in kakšno je delo v reprezentanci. Prepričan sem, da se bo v novi vlogi odlično odrezal. Z Gogijem sva se odlično ujela in sva bila zelo povezana. Vsako poletje sva se veliko družila, leta 2007 pa sva bila tudi dva meseca sostanovalca. Odličen odnos sem razvil s praktično vsemi v izbrani vrsti. Tu bi omenil še Uroša Slokarja, ki ima tudi zelo dolgo kilometrino v reprezentanci, in druge, da ne bom pozabil koga našteti."

Slovenija je sposobna igrati z vsako reprezentanco
"Na pripravljalnih tekmah je Slovenija pokazala kar nekaj različnih obrazov – od odlične do slabše igre. Težko je reči, kaj lahko pričakujemo. Jasno je, da je sposobna tekmovati z vsakim nasprotnikom. Mislim, da bi morala čez skupinski del priti kot ena izmed prvih treh, v izločilnih bojih pa odloča več dejavnikov. Slovenija se mora najprej osredotočiti na vsakega posebej v skupini. Nima tega luksuza, bi lahko rekli, da bi razmišljala že o bojih na izpadanje, recimo o polfinalu, ampak je za Slovenijo vsaka tekma zahtevna. Če se vse izide, pa se lahko daleč pride," je o letošnjem prvenstvu dejal Lakovič, ki ne skriva želje, da bi nekoč postal trener, morda celo selektor.

Torej po dolgem času ima Lakovič, ki je vrhunec klubske kariere doživel pri Panathinaikosu in Barceloni, s katero je tudi postal evropski prvak, prosto poletje, v katerem se je dobro pripravil na novo sezoni pri italijanskem Avellinu, s katerim meri na končnico državnega prvenstva: "Poleti sem imel veliko časa, da sem se regeneriral. Pozdravil sem manjše poškodbe, ki so me pestile v sezoni in se dobro spočil ter v miru pripravil na začetek nove sezone. Mislim, da sem čas dobro izkoristil. Mogoče sem malce pogrešal to druženje v reprezentanci, a šele zdaj vidim, kaj pomenita prosto poletje in dobra regeneracija, saj sem od mlajših selekcij praktično vsako poletje imel reprezentančno akcijo."