zkazali z igro, prijetno pa je presenetil Alen Omić, ki je uspešno prevzel veliko bremena pod obročem.

Pred prvo tekmo proti Avstraliji je imel Uroš Slokar nekaj težav z bolečinami v vratu, Miha Zupan je sicer pomagal tudi na petici, a je še uspešnejši na krilnem centru, tako da je veliko odgovornosti moral prevzeti Omić. Začel je v prvi peterki in se uspešno bojeval z orjakom Aronom Baynesom, s katerim sta polovico lanske sezone skupaj preigrala pri Olimpiji in se je naturalizirani slovenski reprezentant od Avstralca precej naučil: "Vesel sem bil, ko me je Jure postavil v prvo peterko že na prvi tekmi. Zadovoljen sem tudi z minutažo. Nekaj stvari je treba še popraviti, še posebej v obrambi in bolj čvrsto moram iti na skok."

Dobro se je nato upiral še enemu močnemu centru Mehičanu Gustavu Ayonu, do konca skupinskega dela pa ga čaka še dvoboj z vrstnikom in še enim orjakom Litovcem Jonasom Valančiunasom, a Omić ne želi prehitevati in gre tekmo za tekmo: "Sem zadovoljen, saj je lepo zmagovati. Najprej se osredotočimo na naslednja dva nasprotnika, nato pa bomo razmišljali o Litvi. Dobro jih poznamo. Še posebej dobro poznam Valančiunasa in vem, kaj dela. Tu sta pod košem še Lavrinoviča in bo težko."

Med reprezentančno akcijo velik napredek
22-letni mladenič, ki je v Slovenijo prišel iz Tuzle, je letos prvič sodeloval s člansko reprezentanco in tako tudi debitiral na velikem tekmovanju: "Nisem bil nervozen. V glavi imam le, kaj moram delati in kako moram igrati. Dajem vse od sebe. Osredotočim se na svojega nasprotnika na položaju že, ko gledamo videoposnetke. Mislim, da sem v tem obdobju v reprezentanci napredoval. Pri Zdovcu ni popuščanja in ves čas se dela maksimalno. Niti sekunde ni, da bi se sprostil. Ves čas je ritem stoodstoten."

216 centimetrov visoki edini klasični slovenski center je na prvih dveh tekmah v povprečju dosegel po deset točk in pet skokov. Dobro se je uigral tudi s soigralci, še posebej z bratoma Dragić, ki sta mu spustila nekaj žog pod obroč po dobri pick'n'roll igri: "Vidi se, da so to izkušeni in izjemni igralci. Zoran in Goran sta izvrstna. Goran igra v NBA-ju in s takimi igralci je užitek igrati. Tudi Zoran je izjemen. Olajšajo ti delo in opravijo svojo nalogo, da ti potem prideš sam do koša in je treba le še dokončati."

Zapestnica je na roki ves čas
Po dvoboju z Mehiko je Jure Zdovc dejal, da ga je Omić z nekaj neumnosti pred tekmo zbudil. Košarkar ni želel komentirati te izjave, dejal pa je, da je dobrodošlo, da se pod Zdovčevo taktirko trenira maksimalno zavzeto in da ni popuščanja: "Če treniraš dve uri, ti morda misli nekoliko uidejo in nisi več tako osredotočen. Morda, kdaj pozabim, kaj moram narediti in tako. Potem je opozorilo trenerja popolnoma dobrodošlo. Vem, kaj hoče selektor. Najprej sem se malo lovil, zdaj pa dobro vem, kaj pričakuje Zdovc."

Omić zadnji dve leti igra pri Olimpiji, kjer bo ostal tudi naslednje leto, če le ne bo kakšne zares mamljive ponudbe. Sanjska destinacija kot velikemu navijaču nogometnega kluba Barcelona bi bila katalonska prestolnica, kjer se že veseli igranja v izločilnih bojih: "Seveda se vrnem v Ljubljano, ki je moj dom. Ne, zelo rad igram za Olimpijo. Ljubljana je res lepo mesto za življenje in tudi za igranje košarke." Dodal je še, da ima ves čas na roki zapestnico, ki mu jo je podarila babica. Nikoli je ne sname, raje ne bi odigral tekme, jo pa zato s povojem dobro skrije. Pri Olimpiji tudi nosi dres s številko 23 v poklon Michaelu Jordanu, a navdušen je tudi na LeBronom Jamesom, ki jo je prav tako nosil. Tako malce vraževerno pred tekmami, če so zgodaj, spi 23 minut, če so pozneje, pa uro in 23.

Iz Las Palmasa