Četrtkov dvoboj proti evropski podprvakinji Litvi je slovenskim košarkarjem po sumljivem porazu Avstralije proti Angoli veliko prinašal in hkrati tudi odnašal. Na slovensko razočaranje se je zgodilo slednje, potem ko so Slovenci ob "pomoči" izjemne litovske obrambe v zadnji četrtini zatajili tam, kjer so sicer do tedaj na svetovnem prvenstvu najbolj blesteli.

Čeprav je v slovenski reprezentanci poudarek na dobri obrambi, na kar opozarja tudi Zdovc, je do zadnje tekme v skupini Slovenija blestela predvsem v napadu. In to do te mere, da so se v učinkovitosti na nasprotni strani igrišča postavili ob bok tudi Američanom, Špancem in drugim reprezentancam, ki so se na tem prvenstvu najbolj izkazale.

Takoj za Američani
Slovenci so bili na prvih štirih tekmah napadalno razpoloženi, celo tako zelo, da so v dveh statističnih podatkih zaostali le za reprezentanco ZDA, ki v tem pogledu tradicionalno nima prave konkurence. Tiste 104 točke, ki so jih v povprečju na tekmo dosegali Američani, so bile povsem pričakovane, medtem ko je 90,25 točk, kolikor jih je povprečno na prvih štirih tekmah dosegala slovenska reprezentanca, pomenilo, da so kljub primanjkljaju visokih igralcev izjemno nevarni za nasprotnikov koš.

Glede na število doseženih točk je bil temu primeren tudi slovenski odstotek pri metih iz različnih razdalj. Tako so bili z 62,8-odstotnim metom za dve točki tudi v tem pogledu le za reprezentanco z dvanajsterico NBA-igralcev, med tremi najučinkovitejšimi reprezentancami pa so bili tudi s črte 6,75.

Po metu 1/15 so številke težko lepše
A potem je v četrtek prišla tragična zadnja četrtina, ki je bila z le doseženima dvema točkama daleč najslabša ne le na tem, ampak tudi na nekaterih zadnjih prvenstvih. Seveda se njene največje posledice odražajo v drugem mestu in morebitnem četrtfinalnem dvoboju proti ZDA, a na to, kako zelo slabih 10 minut so imeli slovenski košarkarji, kažejo tako statistični podatki tekme kot tudi celega prvenstva, na katerem Slovenija ne velja več toliko za napadalno suvereno reprezentanco.

Litva je v zadnji četrtini z agresivno obrambo Slovenijo prisilila k temu, da je zgrešila skoraj vsak met (za tri točke so slovenski košarkarji metali 0/9, za dve točki pa 1/6). Čeprav so Slovenci v treh četrtinah dosegli solidnih 62 točk, pa je zadnji del tekme prinesel majhen odstotek uspešnosti meta na tekmi. Tako so bili Zdovčevi varovanci proti Litvi za dve točki polovično uspešni, za tri točke pa so metali le 24-odstotno.

Iz igre še vedno med najboljšimi
Slab met na četrtkovi tekmi je posledično Slovence v tem pogledu pomaknil nekoliko nižje na lestvici med udeleženkami svetovnega prvenstva. V povprečju števila točk na tekmo (Slovenci so v skupinskem delu zdaj dosegali po 85 točk na tekmo) so jih prehiteli Španci, močno pa so se jim s strelsko razpoloženostjo na zadnji tekmi približale še reprezentance Argentine, Brazilije in Hrvaške. Podobno se je zgodilo tudi glede meta za dve točki, kjer so od slovenskega 59,9-odstotnega meta zdaj boljši še Francozi. Največji padec pa se je zgodil pri metu za tri, kjer je njihov odstotekz z 42,5 padel na 38,9-odstotno uspešnost (Slovenija je s tem na šestem mestu, od nje pa so boljše vse tri reprezentance, ki so napredovale iz slovenske skupine D). Po tekmi z Litvo je padla tudi uspešnost pri prostih metih, v čemer je Slovenija trinajsta med vsemi reprezentancami.

Tudi zato želja po drugačnem razpletu
Da so najbolj nezaželeni tekmeci Američani, ne dokazujejo le z imeni na papirju, ampak tudi na igrišču. Čeprav so v Španijo prišli brez resnično največjih NBA-zvezd in njihove predstave v Bilbau na trenutke niso dajale vtisa, da se bodo z izjemo morebitne tekme proti Španiji "sprehodili" do naslova svetovnega prvaka, pa Američani vseeno prevladujejo v večini osnovnih elementov igre.
Kot rečeno, so dosegli največ točk med vsemi (po skupinskem delu so v povprečju na vsaki tekmi dosegli 102 točki), poleg tega pa imajo tudi najboljši skupni odstotek meta, medtem ko so pri metu za dve boljši le Francozi (61,8-odstotni met). Med učinkovitejšimi strelkami sta še reprezentanci Španije in Brazilije, izza črte 6,25 pa so daleč najboljši Avstralci, ki so uspešni v skoraj 52 odstotkih metov (drugi so Litovci z 40,9 odstotka).

Varovanci Mika Krzyzewskega so se znašli na vrhu tabel tudi pri skokih, podajah in ukradenih žogah. Druge reprezentance so se jim najbolj približale v skokih, poleg Američanov pod obema košema dobro skačejo tudi Španija, Dominikanska republika in Grčija (Slovenija je z 31 skoki na tekmo šele na 20. mestu). Najmanj žog pod košema je pobrala Južna Koreja, ki pa je, zanimivo, nasprotnikovim igralcem podelila največ blokad (več kot 6 na tekmo).

Blatche prvo ime, a se poslavlja

Res je, da so pri vseh ekipah v ospredju zmage in čim boljše predstave celotne dvanajsterice igralcev, a kljub temu je na koncu vsakega tovrstnega tekmovanja izbran igralec, ki je skozi celotno prvenstvo prikazal najboljšo igro in je še posebej izstopal.

Če bi to nagrado delili že po skupinskem delu, bi jo nedvomno dobil Andray Blatche, ki je z 21,2 točke na tekmo tretji strelec. 28-letni krilni center Brooklyn Netsov je s skoraj 14 skoki povprečno tudi prvi skakalec, dvojni dvojček pa mu je uspel prav na vseh petih tekmah. A vse to centrom, ki nadaljujejo prvenstvo, ne povzroča nobenih skrbi, saj se je Filipinec s svojo reprezentanco z zadnjim mestom v skupini B že poslovil od tekmovanja. Podobna usoda je doletela tudi do zdaj prvega strelca prvenstva Joseja Bareo, ki mu s Portorikom ni uspelo dobiti odločilne tekme proti Hrvaški v zadnjem krogu.

Med igralci, ki so na igrišču dobro vodili svojo reprezentanco in jo popeljali v osmino finala, pa so prav tako zanesljivo Argentinec Luis Scola (s povrečno 21,6 točke na tekmo drugi strelec, 6. skakalec in 3. po učinkovitosti), Dominikanec Francisco Garcia, Španec Pau Gasol in Senegalec Gorgui Dieng, ki je najučinkovitejši igralec prvega dela. Zelo blizu njim je bil do četrtkove tekme tudi Goran Dragić, a ga je nato malo slabša predstava proti Litvi nekoliko oddaljila od teh igralcev, s katerimi se Ljubljančan bori tudi v najmočnejši košarkarski ligi.