"Jaz ne bi rekel, da je svetovno prvenstvo izgubljeno. Poznam te fante in vem, da bodo vztrajali do konca. Imamo še šest tekem. Kaj pa če jih vseh šest zmagamo? Morda pa bodo igrali tudi ti, ki zdaj niso," kar nekoliko nerazumljivo optimističen v izjavah ostaja Rado Trifunović. Njegovi varovanci so dvakrat v treh dneh močno razočarali in bili na dveh tekmah v Stožicah popolnoma nemočni. Brez prave igre, sistema in nekega načrta. Brez repa in glave. Nič. Črna gora je Ljubljano zapustila z zanesljivo zmago (87:74).

V novonastali skupini na zadnjem mestu
Tretji zaporedni poraz – ob tem je Slovenija izgubila proti skromni Belorusiji, kar evropski prvaki v kakršni koli zasedbi preprosto ne bi smeli – je izbrano vrsto pahnil v položaj, v katerem izhoda (na Kitajsko) realno ni. V drugi del kvalifikacij se podaja z le dvema zmagama na šestih tekmah in v novo oblikovani skupini I je zasidrana na zadnje mesto. Španija je brez poraza nedosegljiva, Turčija in Latvija sta po dve zmagi spredaj, Črna gora in Ukrajina pa po eno. Črnogorci imajo boljši medsebojni izkupiček, saj so v Sloveniji zmagali za točko več, kot so klonili v Podgorici. Na svetovno prvenstvo bodo odpotovale le tri ekipe, šest zmag pa se glede na prikazano zdi nerealno pričakovanje.

Popolne renesanse so v športu redke. September je pred vrati, ko bo Slovenija 14. v devetem mesecu leta gostovala v Latviji, tri dni pozneje pa v Slovenijo prihaja Turčija. In po dvoboju s Turki bi evropski prvaki lahko že dokončno izgubili tudi minimalne možnosti za preboj na košarkarsko svetovno prvenstvo. In to ravno 17. septembra, eno leto po velikem slavju na EuroBasektu v Carigradu. "Pričakoval sem težko tekmo. Ve se, da imamo v tej postavi težave z višino, Črnogorci pa so zelo visoki. Bila je podobna zgodba kot s Španijo. Pripravili smo se na to, v nekih primerih je bilo boljše kot proti Špancem, ampak žal res premalo, da bi se izteklo pozitivno," je povedal selektor.

Že zdaj, komaj dobrih devet mesecev po carigrajski pravljici, je pohod na evropski vrh glede na prikazano na parketu le bled spomin. Akterji so v večini isti, slika pa popolnoma druga. Čeprav manjkajo najboljši štirje, jih je vseeno osem iz tiste ekipe, kar bi moralo zadostovati za zmagi nad Črno goro, ki ima ožji izbor igralcev od Slovenije, hkrati pa je tudi precej oslabljena, in še posebej februarja nad Belorusijo, ki je – treba je priznati – skromna reprezentanca, tedaj pa je tudi igrala brez svojega prvega košarkarja. Črnogorci Nemanja Đurišić, Milko Bjelica in Nikola Ivanović, ki so povzročali "našemu timu" največ težav, imajo za sabo sezono v Telekomu Bonnu, Crveni zvezdi in Budućnosti.

Tretji "play" v prvem delu ohranil stik s Črno goro
"Vsak je lahko videl, da smo pogrešali skok. Tako kot proti Španiji pa ste lahko tudi videli, da so fantje šli željno in energično v tekmo, ampak preprosto smo bili preslabi v skoku in na koncu tudi tistih nekaj zgrešenih lahkih košev izpod obroča … Zgrešili smo jih zagotovo pet, to pa je kar deset točk. Ne želim govoriti čez te igralce, ki so igrali na maksimumu, kar se je videlo na terenu. Težave so tudi, ker so nekateri imeli zadnje tekme pred mesecem in pol. Tekem ni v nogah in to se pozna. Borili so se, prišli so in se izpostavili. Stopili so pred gledalce, da bodo zmagali. Spoštujem jih in cenim. Verjemite mi, da so vsako tekmo vzeli zelo profesionalno. Vsako so se fizično in psihično maksimalno pripravili. Vsi smo se," je dejal selektor.

Že uvodne minute so nakazale, da bo Slovenija znova imela ogromno težav v skoku in pod obema obročema. Črnogorci so ujemali eno odbito žogo za drugo, veliko igrali pod košem in hitro prevzeli pobudo. 35:18 je bila razlika že v drugi četrtini, ko so gostje brez težav dosegali koše proti neorganizirani in zmedeni slovenski obrambi, ki je vsakič pustila vsaj enega igralca samega. Vsaj na zunanjih položajih, če se že ni znašel povsem pozabljen sam pod obročem, kjer je dosegel lahki točki. Evropski prvaki so bili videti kot razbita vojska z brezidejnim "generalom" ob igrišču.

Trifunović je na tekmi proti Španiji ob koncu tekme na parket poslal Luko Rupnika, ki ima za sabo dve sezoni v močni ACB ligi. V treh minutah je tedaj pokazal več, kot sta "prva playa" Aleksej Nikolić in Matic Rebec na celi tekmi. Tudi proti Črni gori je bil Rupnik šele tretja izbira, saj je, potem ko je Nikolić po prejetem udarcu v obraz zapustil parket, v igro vstopil Rebec, ki je takoj naredil ogromno napako v obrambi. Šele nato je namesto Nikolića vstopil Rupnik, ki je poživil igro. Uspelo mu je nekoliko razigrati soigralce in podeliti nekaj podaj, kar omenjenima ni uspelo, hkrati pa je bil nevaren tudi za koš. V prvem delu je zadel tri trojke, dosegel 12 točk (na koncu 15) in bil najzaslužnejši, da je Slovenija znižala zaostanek, ujela korak z nasprotnikom in tekma še ni bila izgubljena.

"Skok je navada iz kluba"
"Seveda je težko, saj ste videli, da smo iskali peterko, ki bi se lahko zoperstavila Črni gori. Poskusili smo s tremi visokimi, potem smo se na koncu zoperstavili s t. i. "small ballom", z nizkima Čančarjem in Murićem na centrskih pozicijah. Smo našli peterko, ki nas je pred polčasom vrnila v igro, a smo bili vseeno premalo konstantni v tej igri. Ko smo spremenili igro, smo v recimo dveh minutah pripravili neko presenečenje, potem pa se nasprotnik začne prilagajati," je povedal Trifunović in nato še podrobneje spregovoril o glavni slovenski težavi – skoku.

"Skok je navada iz kluba. V treh dneh težko na treningu tako navado iz kluba popraviš. Lahko treniraš zapiranje kolikor hočeš, a če te navade ni, je ni. Na EuroBasketu je bil prvi skakalec Dončić, drugi Randolph, tretji Dragić. Se pravi trije, ki jih ni. Vidmar ob tem zapira in naredi prostor drugim, da dobijo skok. Te navade se ne da odpraviti. Seveda se z igralci pogovarjamo, da v klubih to trenirajo. Če pa v klubu nekdo reče, da po metu takoj steci v protinapad in on to dela dan za dnem na treningu in tekmah, potem pa pridem sem, je pa zgodba povsem druga. Od prvega dne je to velik minus, ampak se trudimo, da bi ga odpravili. Kot kaže, ne gre tako hitro. Treba bo razmišljati o tem, tudi fantje morajo, ampak ne moreš proti klubu," je dodal selektor, ki je sicer po prvi tekmi kvalifikacij proti Belorusiji dejal, da so se njegovi varovanci z izgubljenim skokom veliko naučili in da verjame, da to v prihodnje ne bo več problem.

V reprezentanci ves čas poudarjajo, da izjemno uspešen sistem, ki ga je postavil Igor Kokoškov, ostaja enak. Vendarle je na pogled videti, da jim to ne uspeva, Trifunović pa ni Kokoškov. Prave reakcije, kot se je na EP-ju vsaka poteza zdela prava, s klopi ni bilo. Res je, da so z omenjeno četverico poleg skoka izgubili tudi idejo in kreacijo v napadu, kjer se zdaj veliko zaključuje s samostojnimi akcijami, pa individualne kakovosti ni dovolj, ali pa s posiljenimi meti igralcev, ki se imajo za nosilce igre. Obenem je velika težava tudi obramba, pa ne le zaradi višine pod obročem. Slovenske košarkarje so nasprotniki na obeh tekmah zlahka prebijali, delali višek, evropski prvaki pa so nemočno in brezglavo tekali proti prostim igralcem, ki so zadevali odprte mete.

Selektor prevzema odgovornost
Ko selektor poudarja borbenost in željo reprezentantov, je res, tega jim nihče ne očita. Večina se je res borila, dala vse od sebe, ampak to pri profesionalnih športnikih, ne glede na to, kakšen dres dajo nase, še posebej pa tega z državnim grbom, nikoli ne bi smelo biti vprašanje, ampak je dolžnost in obveza, ki pride s t. i. ponosom – kot velikokrat slišimo –, da lahko braniš barve domovine. Videti pa je bilo, kot da pravega načrta za tekmo ne v napadu ne v obrambi ni.

"Saj jo moramo prevzeti. Vsekakor ne smejo prevelike odgovornosti čutiti igralci. Tega nočem, saj so se prišli izpostavit. Rekel sem jim, da lahko vso kritiko pripišejo meni. Ščitil jih bom, ker so res dali vse od sebe. Lahko povem, da sem se psihično in taktično dobro pripravil. Nobena stvar nas na terenu ni presenetila, a do izraza je prišla individualna moč. Normalno je, da čutiš odgovornost in hočeš tudi vso prevzeti, da ne bodo igralci problemov, ker so se res prišli boriti za Slovenijo. Nočem, da imajo to breme," je na vprašanje, koliko odgovornosti za te poraze čuti, odgovoril Trifunović.

Že zdaj je treba razmišljati naprej. Septembrske kvalifikacije, kjer bo sicer misija uvrstitev na Kitajsko skoraj nemogoča, so pred vrati in dejstvo je, da bodo nasprotniki samo še močnejši, kajti marsikdo bo dobil okrepitve iz najmočnejših lig. Že zdaj so igrali tudi z NBA-jevci. Trifunović upa, da bo lahko računal na Luko Dončića, Gašperja Vidmarja in morda še koga. Tu je na potezi KZS, za katero se zdi, da je zaspala na lovorikah oz. lovoriki, tisti, ki je zakrila težek položaj, v katerem se je krovna zveza znašla pred prvenstvom. Zlato na EuroBasketu postaja zgodovina in novo tekmovanje je pred reprezentanco, ki pa bodo, kot kaže, minila brez nje in rezultat težav ne bo mogel več zakrivati.