Očitno je, da so Celjanke na zanesljivi poti k vnovičnemu naslovu, saj po četrtkovi zmagi na Gorenjskem potrebujejo le še en uspeh v domači dvorani. Košarkarice so bile tiste, ki so takoj ob športni poti na svoje najdlje držale stik z evropsko sceno. Časov, ko so ob sloviti Ježici, kjer so bile že v zadnjih letih nekdanjega skupnega prvenstva zbrane vse najboljše igralke, na evropskih igriščih pa so nastopale še najmanj tri druge ekipe, pa se spomnijo le še redki.

Rokomet je hitro zamenjal košarko
Zelo malo tistih je še danes delujočih v disciplini, ki se je med prvimi začela bojevati z realnimi okoliščinami, v katerih trenutno deluje slovenski ekipni šport. Po zatonu šampionske vrste na Ježici, ki jo je vsaj v prestolnici hitro zamenjal rokomet, so druga okolja iskala svoje priložnosti. V okvirih Ježičank pa je niso nikdar več našli niti v enem slovenskem mestu, ki vsaj še nekaj pozornosti nameni ženski igri pod obročema.

Le šest klubov v elitni ligi
Trenutno v obeh najboljših ligah igra 15 slovenskih klubov. Le šesterica si privošči nastopanje v tako imenovani elitni druščini. Torej jih je za pol ducata. Polovica le-teh se iz sezone v sezono meri še na področju jadranske lige, kjer so letos Celjanke, ki prevladujejo doma, merile povsem na vrh. Na doma pripravljenem finalnem turnirju pa so Štajerke potegnile najkrajšo in kljub izjemnim izidom v rednem delu celo končale na 4. mestu. Nova državna krona je tako še zadnji izziv. Prave konkurence varovanke trenerja Damirja Grgiča, ki je zdaj razumljivo tudi selektor izbrane vrste, niti nimajo.

Le trije klubi z naslovom prvaka
Brez dvoma je prav vsem, ki jih ženska košarka še zanima, predvsem pa pokroviteljem in klubskim zanesenjakom, seveda tudi igralkam, treba le stisniti roke. Prav neverjetno je, da so ob že omenjenih Ježičankah in Celjankah naslov prvakinj osvojile le še igralke iz Kranjske Gore. Kar paradoksalno ob vsem pa je, da so tako Ljubljančanke kot Gorenjke zdaj v drugoligaški konkurenci, kjer vse skupaj že spominja na ljubiteljstvo, da ne uporabimo besede rekreacija. Pod slovenskimi obroči pa je še vedno, podobno kot na moški sceni, videti številne odlične košarkarice bližnje in tudi malo bolj oddaljene preteklosti.

Nika Barić se seli v ZDA
Kam to pelje, je težko reči, običajno je vedno končni pogled na semafor edino merilo. Tudi primerjav z drugimi disciplinami ne gre obešati na najglasnejši zvon. Slovenski ženski ekipni šport se ob vsem še vedno ponaša tudi z dvema udeležbama v elitni Ligi prvakinj, tja bodo imele odprta vrata tudi zmagovalke finalne odbojkarske tekme v Mariboru. Košarkarice zagotovo ne, za zdaj pa se vsekakor lahko veselimo vsaj uspehov posameznic, predvsem pa prvega odhoda Slovenke na ono stran Atlantika, kar bo poleti opravila Nika Barić, ki je v četrtek s svojim Spartakom začela serijo v ruskem državnem prvenstvu.