Najboljši slovenski košarkar je bil nedeljski gost na Valu 202, kjer je odgovarjal na vprašanja Boštjana Reberšaka in Francija Pavšerja. V nedeljo smo na MMC-ju objavili prvi del pogovora, danes si lahko preberete še drugi del. Vabljeni!

Naš nedeljski gost je Goran Dragić in zaželel si je pesem "Ti, moja rožica". Od kod poznate to pesem?
To pesem sem spoznal v Sloveniji po radiu, v avtu. Je zelo energična, melodična in mi je šla v uho. Ko sem bil na Anžetovi (Kopitar, op. a.) poroki, so Modrijani peli in ta pesem mi je zelo všeč.

Glede na to, da so ZDA zelo velike, je Anže vsaj bližnji sosed. Se kdaj srečata?
Ja, vseskozi smo na zvezi prek telefonov. Kadar igra v Phoenixu, če je le mogoče, pridem na njegovo tekmo, gremo na večerjo in obratno. Ko je bil "lock-out", sem treniral v Los Angelesu in smo se mesec in pol družili, tako da je bilo super.
Skoraj sta vrstnika. Oba imata številko 11.
Tako je, v reprezentanci imam številko 11.
Anže je šel med slavne, med zvezdnike malce pred vami. Vam je kdaj lahko svetoval ali pomagal? On se je srečal s tem statusom malce prej kot vi.
Ne, niti se nisva kaj veliko pogovarjala o tej temi. Toda njegov položaj je nekoliko drugačen, saj živi v Los Angelesu in v Hollywoodu je res na udaru, še posebej zaradi iger, prek katerih je dokazal, da je eden najboljših hokejistov na svetu. Zelo v redu človek je, zato je tako uspešen. Tudi družino ima fenomenalno. So zelo "luštna" družina, to tudi nekako izraža na ledu.
Ima odlično sezono, vi pa tudi. Bili ste košarkar, ki je najbolj napredoval v Ligi NBA. Mene preseneča, da je do takega preskoka prišlo pri 27 letih. Pričakujemo, da napreduješ pri 20 ali 22 letih. Kaj ste storili, da ste naredili tak preskok pri 27 letih?
Mislim, da lahko vsako leto napreduješ. Ko si malce starejši si manj hiter, ampak Liga NBA je takšna liga. To je že moje šesto leto, odkar igram tam in vsako leto se počutim bolj domače in bolj sproščeno. Zelo veliko je pomenil ta sistem, ki ga je vpeljal Jeff Hornacek. Ta sistem mi je pisan na kožo.
Če imamo v mislih ta napredek, niste bili najbolj navdušeni nad to nagrado. Večkrat ste namignili, da ste bili že prej vrhunski košarkar. Je razlika samo v statistiki ali dejansko tudi na igrišču?
Rekel bi oboje. Zdaj sem morda v nekoliko drugačnem položaju. Večino časa preživim na položaju dvojke. Z Jeffom sem se pogovarjal in od mene zahteva, da sem bolj agresiven pod košem, da postanem bolj strelec. Nekako mi je to tudi uspelo doseči to sezono. Drugače pa se je igra nekoliko spremenila. Večine točk nisem dosegel s prodorom, ampak z metom. Veliko sem delal na tem, to je sestavni del ekipe, soigralci so mi veliko pomagali, dobil sem veliko odprtih metov, ko je prodiral Bledsoe.

Trenerja kličete kar po imenu. Ste morda tudi svoja prva trenerja v Ligi NBA klicali po imenu?
Ne, vse druge trenerje sem klical "coach". Drugače pa imam z Jeffom res prijateljski odnos. Zelo odprt človek je, zelo veliko komunicira. Pri meni doma je bil že štirikrat, pazil je tudi Mattea. Bil sem kar malo presenečen. S soigralci čutimo, da ni samo odnos igralec-trener, ampak nekaj več, da smo prijatelji.
Bil je izjemen strelec. Na vas je zdaj preložil vlogo strelca v moštvu. Koliko časa posveti on ali pa trenersko vodstvo, preostali strokovni štab, delu z vami predvsem pri metu. To na začetku ni bila vaša vrlina.
Če po pravici povem, nismo skoraj nič delali. V letošnji sezoni je bilo veliko tekem. Po EP-ju sem prišel na "trening kamp", tako da mi je namenil veliko časa za počitek in nisem veliko treniral z ekipo. Nismo delali na metih, ampak smo se igrali igrice. "Šutirali" smo, imamo pištolo, ki ti meče žogo nazaj, igrali smo se, kdo bo prvi dosegel 21 točk. Če zadeneš "na cak", dobiš 2 točki, če zadeneš obroč in gre v koš, je 1, če zgrešiš, dobiš -2. Takšne igrice sem igral predvsem z Jeffom in vse to pride v kri. To se na koncu izrazi tudi na tekmi.
Kako pomemben je pri metu predvsem ta del koordinacije in postavitve. Temu v ZDA posvečajo veliko časa. Kako pomembno si je izboriti položaj in priti do samega meta?
Nima vsak igralec tega. Moraš imeti zelo dober "dribling", da si narediš prostor med obrambnim igralcem in sabo. Moraš videti, kdaj lahko žogo vržeš na koš. Sicer pa vemo, da je težko, če treniraš met samo statično, kajti na tekmo dobiš morda eno ali dve takšni priložnosti. Vse mora biti nekako iz "driblinga", koordinacije, in to moraš tudi vaditi na treningu.
Letos ste imeli povprečje 20,3 točke na tekmo. Se spomnite, kdaj ste imeli katero sezono takšno?
Med mladinci, ne vem.
Se pravi, da niti v slovenskem državnem prvenstvu, Evroligi, v Jadranski in španski ligi tega niste dosegli. Torej so to težja tekmovanja, kot je Liga NBA? (smeh)
V Jadranski ligi sem imel povprečje 17, če se ne motim. V Evropi je zelo težko dosegati 20 točk, kajti košarka je drugačna. V Ligi NBA je košarka drugačna, veliko napadov je, igra je hitrejša, več je metov na koš, zato tudi igralci dosežejo več točk.
Prodor je tisto, na kar se pravzaprav zanašate. Fizično niste najmočnejši igralec, niste najbolj eksplozivni, ste pa najboljši v prodorih. Dolge okončine ali je kaj drugega, kar vas ponese do tega, da se poigravate s tekmeci?
Občutek, kdaj greš lahko v prodor in kdaj ne. Bereš položaj, ali boš "polagal pod roko, nad roko, ali boš uporabil 'floater"'. Veliko je vrlin, ki sem se jih naučil spontano.
Goljufanje z nogami, ti majhni ameriški koraki, so vam hitro prišli v kri?
Hitro. Mora ti priti, saj drugače ne moreš biti uspešen. (smeh) Konec koncev so tam sodniki, da te nekako ujamejo pri goljufanju, ampak zelo redko.
Kolikokrat ste imeli v tej sezoni zvit gleženj?
Petkrat sem imel zvit levi gleženj. Ne vem, zakaj samo leva stran. V karieri sem imel petkrat šivano arkado - in vse na levi strani.
Kaj mislite, kako bi se razpletla sezona, če se ne bi na koncu poškodovali? S poškodovanim gležnjem ste igrali zadnje, odločilne tekme, ko ste se potegovali za končnico.
Če po pravici povem, ne razmišljam o tem. Napake smo naredili še pred tem, ko smo izgubili nekatere tekme, ki bi jih morali dobiti na papirju. Recimo, v Los Angelesu proti Lakersom. Ta je bila zelo pomembna. Sicer pa je bil zadnji teden zame zelo težek, gleženj je bil zvit in moral bi počivati kakšen mesec dni, a so bile tekme tako pomembne, da sem si želel igrati. Vse ekipe, proti katerim smo igrali, so bile v končnici, tako da je bilo zelo težko.
Menda vas je hotel trener Jeff menjati, pa niste hoteli z igrišča in ste mu rekli, da boste zdržali.
Res je. Če si zviješ gleženj, je po navadi malce bolje, če ga "shodiš". Takrat je mogoče bolje in lahko še vedno igraš. Ko pa se ohladi, se pojavi bolečina. Nisem hotel iti ven in se ohladiti ter začutiti to bolečino. Še naprej sem igral, končal tekmo, dal nogo v led in noga je zatekla.
V letošnji sezoni ste omenili, da je ekipa igrala zelo kakovostno proti vrhunskim tekmecem, izgubljala pa tekme, ki jih ne bi smela. Je to razlika med tistimi najboljšimi moštvi v Ligi, recimo San Antoniem, ki si pravzaprav spodrsljaja med sezono proti slabši ekipi skoraj ne privošči, in vami, ki ste igrali fantastično, simpatično košarko, a s kar nekaj rezultatskimi nihanji?
Premagali smo zelo veliko ekip, ki so najboljše ekipe v Ligi, tako da bi lahko rekli, da so tudi oni "kiksnili", ko so izgubili proti nam (smeh). Imate prav, na koncu nam je za končnico zmanjkala le ena tekma. Igralci in trenerji smo pogledali nazaj in pogledali, katere tekme smo izgubili - dvakrat proti Sacramentu in enkrat proti Lakersom. A kaj češ, za to moraš poskrbeti na igrišču in ne pozneje, ko je prepozno.
Popravnih izpitov je v Ameriki več kot v Evropi. Se kdaj spomnite, kje ste kdaj zgrešili v dresu reprezentance? Vam kdaj zaidejo misli še tja, se vrnejo ali sploh ne razmišljate o tem?
Ne, o tem ne razmišljam. Morda v mlajših letih, ko sem razmišljal drugače. Tista tekma proti Grčiji (EP 2007) me malo zbode, ampak tako je v košarki. Ne moreš vedno zmagovati. Osebno v karieri na klubski in na reprezentančni ravni ne bi ničesar spremenil.
Koliko v ZDA spremljate dogodke v Sloveniji? Imate slovensko televizijo prek satelita, berete internet?
Berem internet. Slovenske televizije nimam, imam samo ameriške programe. Zjutraj, ko se zbudim in ko žena pije kavico in jaz pijem kakav (smeh), takrat pobrskam po internetnih straneh, si pogledam kakšne športne posnetke, politike ravno ne berem.
Preberete kakšne forume?
Ne, nikoli, ker ti to samo zmeša glavo. S tem se ne obremenjujem. Nekateri te imajo radi, nekateri ne. To je sestavni del športa. Na forumu izražajo svoje mnenje, to je svobodna država.
Ampak vseeno verjetno veste, da bi v Sloveniji lahko naredili referendum, kdo razume in kdo obsoja, da bi si Goran Dragić vzel počitek in poleti ne bi igral za reprezentanco?
(smeh) To je kjer koli. Eni te obsojajo, drugi držijo s tabo. Na koncu koncev igram za reprezentanco že od leta 2003. Niti enega evropskega in svetovnega prvenstva še nisem izpustil. Bomo videli ...
Poškodbe ste omenili. Kaj vse bo vplivalo na to, kako se boste odločili o letošnjem poletju. 2012 je bila sezona, ko niste igrali za reprezentanco, ko ni bilo velikega tekmovanja, tako da veste, kako je preživeti prosto poletje, veste pa tudi, kako je preživeti zelo naporno poletje.
Več faktorjev bo: družina, žena Maja in sin Matteo, ki bo star šest mesecev. Kolikor veste, med sezono nisem ravno veliko doma.
Govori še ne, tako da vas ne bo prepričeval, kajne?
(smeh) Govori še ne, bo pa veliko jokal (smeh). Potem so seveda tu še poškodbe. Tudi pogovor z Juretom (Zdovcem). Treba je odpreti vse karte - moje in njegove - ter se na koncu skupaj odločiti.
Omenili ste poškodbe, v minulih dneh ste omenili, da boste šli v ZDA na preglede. Zakaj? Je tam drugačen rentgen?
Vse je isto, a - kot veste - ima Phoenix v Ligi NBA najboljšo zdravstveno službo. S to mojo veliko pogodbo so nekako bolj primorani k temu, da moram tja na vse preglede. Oni zaupajo samo svojim zdravnikom in tako pač je.
Goran Dragić, lepo si pozdravite gležnje in telo. Menda ni koščka vašega telesa, ki letos ni dobil udarca?
(smeh) Bilo je kar dosti udarcev. Nisem ravno pretirano nabit, sem bolj suh, tako da mogoče ob padcu še toliko bolj boli.
Pogodbe pa najbrž nimate tako velike, da bi na primer fizioterapevta poslali za vami v Slovenijo?
To pa mislim, da se še ni zgodilo v Ligi NBA. Drugače je bil lani tu trener za fitnes, tako da smo delali tukaj. Hotel je videti, kako dela reprezentanca. Ne vem, vsakič je enkrat prvič in mogoče se bo to zgodilo.
Goran Dragić, ne razumite me narobe, a želim vam, da bi dobili še kakšen udarec na svetovnem prvenstvu.
(smeh) Hvala!