Klub je bil šestkrat prvak Jugoslavije in leta 1994 osvojil evropski pokal. Ob tem je leta 1997 na zaključnem turnirju Evrolige v Rimu osvojil tretje mesto.

Olimpija je bila dolga desetletja temelj slovenske košarke in pozneje jedro reprezentance, tudi zdaj so v njej nekateri člani izbrane vrste.

"Tekma v Lozani je bila prva, na katero so zaradi moštva Slovenci množično odšli navijat, prevladali so nad navijači tekmecev. To je bila za nas tudi stopnica v Evroligo, v kateri smo nato v dobrem desetletju pustili pomemben pečat," je med slovesnostjo povedal nekdanji trener Zmago Sagadin, ki je ekipo po osamosvojitvi Slovenije vodil do obeh največjih uspehov v zadnjem obdobju.

Umestitev je potekala v prostoru Arene Stožice pred začetkom druge finalne tekme državnega prvenstva med Cedevito Olimpijo in Heliosom Sunsi, med polčasoma pa je bila nato tudi slovesna predaja bronastega kipca klubu.

Sorodna novica "Takrat nas ni zanimal Real Madrid, želja je bila samo Olimpija"

Obujali spomine na največje uspehe

Olimpija je 28. marca 1970 v Zadru premagala gostitelje in osvojila zadnji, šesti naslov prvaka Jugoslavije, ko je v izdihljajih tekme odločilen met uspel Dušanu Verbiču. Dramatično tekmo v nabito polni dvorani Jazine je pospremil komentator ljubljanskega radia Mirko Strehovec in ta posnetek so tudi predvajali med slovesnostjo.

Ljubljana je bila tako leta 1970 od konca marca ter aprila in maja do svetovnega prvenstva pravzaprav nekakšna svetovna prestolnica košarke, saj je Jugoslavija v Tivoliju osvojila tudi naslov svetovnega prvaka.

Iz Olimpije so bili v zlati reprezentanci Aljoša Žorga, Ivo Daneu, ki je bil tedaj še poškodovan, in Vinko Jelovac. Vsi trije so bili že pred današnjim dogodkom sprejeti v hram slavnih.

Zbrani so lahko videli tudi film iz leta 1994, ko je v Lozani Olimpija osvojila evropski pokal, in filmsko gradivo iz leta 1997 o nastopu zmajev v večnem mestu. V tedanji ekipi je bil tudi ameriški branilec Ariel McDonald, ki se je k Olimpiji preselil jeseni leta 1996. Junija 1997 je dobil slovensko državljanstvo in je kot prvi iz ZDA za Slovenijo igral na EP-ju leta 2001 v Turčiji. Želi si, da bi tudi njegov sin dobil to priložnost.

Hram se je razširil prvič po štirih letih

DŠNS je Hram slovenskih športnih junakov, ki domuje v zelenem ringu dvorane Stožice, odprl leta 2011, ko je kot prva na prireditvi Športnik leta vanj uvrstil telovadca Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, najboljša slovenska športnika prejšnjega stoletja.

V naslednjih letih je svoje mesto v hramu našlo skupaj 59 posameznikov in veslaški osmerec z olimpijskih iger v Tokiu leta 1964.

Pred Olimpijo je nazadnje ta čast leta 2019 doletela alpske smučarje Jureta Koširja, Katjo Koren Miklavec in Alenko Dovžan.

Izmed košarkarjev sta bila poleg Daneua, Jelovca in Žorge člana hrama že prej Peter Vilfan in Jure Zdovc.