Reprezentanca bo po letu 2004 znova morala igrati kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Zadnjih deset let so se košarkarji redno na naslednje evropsko prvenstvo uvrščali zaradi dobre uvrstitve na prejšnjem, po izpadu v osmini finala v Lillu pa morajo tako v kvalifikacije, kjer se bodo konec avgusta in v prvi polovici septembra merili z Ukrajino, Bolgarijo in Kosovom.

V ekipo bo treba vključiti Dončića
Ukrajina naj bi bila najnevarnejši tekmec. Gre za dobrega znanca, s katerim se je Slovenija pomerila devetkrat, izgubila uvodna dvoboja, od leta 1997 pa niza same zmage. Z Ukrajinci so se Slovenci pomerili v zadnjih treh letih na pripravljalnih srečanjih in na dvoboju za peto mesto na domačem evropskem prvenstvu. Z Bolgari so Slovenci doslej odigrali pet tekem in enkrat klonili, Kosovo pa prvič igra tekme pod okriljem Fibe.

Četudi je Slovenija absolutni favorit skupine, pa so kvalifikacijske tekme nepredvidljive in so se favoriti v preteklosti že opekli. Tako bo izbrana vrsta morala teh šest srečanj odigrati v čim boljši zasedbi. Glavna naloga zveze bo, da v reprezentanco vključi Luko Dončića, enega najbolj nadarjenih evropskih košarkarjev, ki pa še nima uradne tekme za kakšno selekcijo mlajših selekcij.

Dragića bosta vedno na voljo
Jasno je, da bo Igor Kokoškov primoran narediti nekaj sprememb, a popolna pomladitev glede na razpoložljivo kakovost ni mogoča. Igra bo, razumljivo, sestavljena okoli Gorana Dragića, ki je lansko poletje prvič izpustil reprezentančno akcijo. Kapetan izbrane vrste je dejal, da je zato v sezono vstopil slabše pripravljen, in že zatrdil, da bo Sloveniji na voljo, če bo le lahko igral. Pripravljen je pomagati tudi v kvalifikacijah.

Tudi njegov brat Zoran je večkrat dejal, da bo reprezentanci na voljo v vsakem primeru, če mu bo le zdravje to dopuščalo. Zoran je bil na zadnjem evropskem prvenstvu prvi strelec Slovenije. To sta le ključna moža, od katerih je igra reprezentance zelo odvisna. Reprezentančne zgodbe medtem Beno Udrih še ni zaključil, čeprav je zgodovina odpovedi dolga. Nazadnje je uradno tekmo odigral leta 2006, a za MMC je pred kratkim dejal, da se je pripravljen vrniti v izbrano vrsto. To je želel že v zadnjih dveh letih, a mu je lani poleti namero preprečila poškodba kolena.

Kakovostna centra, a manjka krilni center
Ob dobro pokriti zunanji liniji - tu je na primer še Jaka Blažič, ki tudi dobro izkorišča svojo priložnost v Španiji - je poskrbljeno tudi pod obročem. Na zadnjih dveh prvenstvih je bila vloga prvega centra zaupana Alenu Omiću, ki se je v Španiji odlično znašel. Čas je, da se v reprezentanco vrne tudi Gašper Vidmar, ki je pozdravil poškodbo in dobro igra v Turčiji. Vrzel pa je na položaju krilnega centra. V zadnjih letih je veliko bremena tu prevzel Jure Balažić, ki se je poslovil. Uroš Slokar, ki je tako dobro igral na pripravljalnih tekmah pred lanskim evropskim prvenstvom, a se nato poškodoval, se je z leti pomaknil na petico, obenem pa dejansko ni kakovostne mlade štirice.

Pod obročem se je še pred svetovnim prvenstvom 2014 računalo na Erazma Lorbka, ki po tedanji poškodbi še ne igra. Vendarle pa izkušeni Ljubljančan še ni končal kariere in se pripravlja na vrnitev na parket. Kdaj bo to, ni jasno, kakor tudi ne, v kakšnem stanju se bo vrnil, a vseeno gre za izjemno kakovostnega košarkarja, ki bi ga zdravega reprezentanca še nekaj časa krvavo potrebovala.

Marinković bi se odzval povabilu v reprezentanco
Ob pomanjkanju kakovostnih krilnih centrov v trenutni reprezentanci in tudi med mlajšimi košarkarji, ki trkajo na vrata izbrane vrste, postane zanimivo ime Ivan Marinković. Gre za 22-letnega in 210 centimetrov visokega košarkarja Zadra, ki je rojen v Beogradu, poleg srbskega pa ima tudi slovensko državljanstvo, saj je oče iz Kranja. Pred letošnjo sezono je bil tudi v stiku z Olimpijo, a se ni izšlo, košarkar pa pogovorov z zmaji ni želel komentirati. Ne glede na vse bi Ljubljančanom pod košem prišel zelo prav.

Ko smo ga povprašali, ali bi se odzval vpoklicu v slovensko reprezentanco, je Beograjčan dejal, da bi, a o tem še ni razmišljal. V preteklosti je sicer zaigral za srbsko reprezentanco do 20 let. Po kakovosti Marinković ni velika dodana vrednost in ne bi bil nosilec, a glede na igralno mesto in višino je zanimiv igralec, ki bi lahko bil v pravem sistemu povsem koristen. V preteklosti je igral za oba srbska velikana, Zvezdo in Partizan, najboljše predstave pa je prikazal pri MZT-ju, ko je v Ligi ABA dosegal po devet točk na tekmo. Pred prihodom v Zadar je igral še na Poljskem. Gre za gibljivega visokega igralca, ki s svojo višino lahko igra tudi na položaju pet.