"Zaradi virusa HIV končujem kariero pri Lakersih," je športno javnost šokiral z izjavo 7. novembra 1991. Kariero se je odločil skleniti na vrhuncu svoje moči, pri 32 letih. S košarkarskih parketov Lige NBA se je poslovila legenda, ob kateri so odraščali številni današnji superzvezdniki v ligi - in če vprašate njih, je najboljši košarkar vseh časov Magic, ne Michael Jordan.

Bal se je odziva navijačev
"Z ženo sva se pogovarjala več dni. Sprva je bila nekoliko zadržana in ji razkritje moje bolezni ni bilo niti najmanj všeč. Spraševala se je, kako bodo novico sprejeli navijači oziroma javnost," je zaupal Johnson in dodal: "Na koncu sva se odločila, da je tako najbolje. Odločila sva se reševati življenja in ozaveščati javnost o tej zahrbtni bolezni." Johnson se tistega dne ni poslovil le od košarke, temveč tudi od soigralcev, ki so mu bili vsa ta leta (profesionalno kariero v Ligi NBA je začel v sezoni 1979/80, op. a.) kot bratje. "To je vse, kar sem takrat poznal - košarko in soigralce. Bil sem na vrhuncu svoje kariere in moral sem jo prekiniti ter se posloviti od mož, s katerimi sem bil hude bitke na parketih vzdolž ZDA," je še pripomnil Magic.

Uspehe nizal že v šolskih letih
Magic je postal v 80. letih prejšnjega stoletja prava ikona med košarkarskimi sladokusci. Toda pot do slave ni bila vselej posuta z rožami. Začel jo je v rojstnem mestu Lansing v zvezni državi Michigan. Tam je pri 15 letih tudi dobil vzdevek 'Magic', potem ko je na eni izmed srednješolskih tekem za Everett vknjižil trojnega dvojčka (36 točk, 18 skokov in 16 podaj). Nadel mu ga je športni novinar Lansing State Journala Fred Stabley ml., kar je bilo Johnsonu všeč, malce manj pa je bila nad vzdevkom navdušena njegova mama, ki je bila prepričana, da je vzdevek bogokleten. S svojo srednjo šolo je bil Johnson sila uspešen, uspehe pa je nizal tudi na univerzi Michigan State, s katero je v sezoni 1978/79 zaigral v finalu proti Indiana Statu in slavil s 75:64. 20-letni Magic je bil pripravljen na preboj v najelitnejšo košarkarsko ligo na svetu.

Sanjska igra ob odsotnosti Abdula-Jabbarja
Na naboru tistega leta v New Yorku je bil pod zaporedno številko ena izbran od LA Lakersov, ki so bili vselej blizu naslova, a jim kljub izjemnemu Kareemu Abdulu-Jabbarju nikakor ni uspelo storiti odločilnega koraka do naslova prvaka. Vse to se je s prihodom Johnsona spremenilo. Magic je zasijal v polnem sijaju, s predstavami na parketu je zapiral usta vsem dvomljivcem in jemal sapo zvestim navijačem, prav tako je tudi začel tekmo zvezd v Landovru. Z Lakersi se je uvrstil v končnico in se prek Seattla (4-1) uvrstil v veliki finale proti Philadelphii, kjer je odločitev o prvaku padla na šesti tekmi. To so morali Lakersi odigrati brez poškodovanega Abdula-Jabbarja. Tistega večera je Magic igral kar na treh položajih, zbral pa je neverjetnih 42 točk, 15 skokov in 7 podaj, zaradi česar je bil tudi prvi novinec v zgodovini lige, ki je postal MVP finala.

25 milijonov razdelilo ekipo
Večji del naslednje sezone je Magic izpustil zaradi poškodbe kolena, ob vrnitvi pa so se v ekipi že začela nesoglasja, ki so privedla do sramotnega izpada v 1. krogu končnice, ko je bil z 2:1 boljši Houston. Poleti 1981 je Magic podpisal 25-letno pogodbo v višini 25 milijonov dolarjev, kar je bila takrat najbogatejša pogodba v ligi. Znotraj ekipe so se že začeli nemiri, dokončno pa je počilo med Magicom in trenerjem Paulom Westheadom, ki naj bi bil kriv za nedavni neuspeh. Vodstvo kluba je Westheada kmalu zatem odpustilo, prišel je Pat Riley, z njim pa tudi uspehi. Toda vodstvo je Johnsonu s tem storilo medvedjo uslugo - številni so bili prepričani, da je Magic 'razvajeni mulc', ki tarna ob vsaki najmanjši nevšečnosti, v vseh dvoranah, v katere je stopil tisto sezono, so mu žvižgali - tudi v domači. A to se je kmalu spremenilo ...

Obuditev velikega rivalstva z Bostonom
Leta 1982 je znova zaigral v finalu, zopet so mu nasproti stali Philadelphia 76ersi in spet je bil izid v zmagah 4-2. Tudi tokrat je Johnson prejel naziv najkoristnejšega igralca finalne serije, podvig je želel ponoviti sezono pozneje, a so 76ersi v finalu pometli z nasprotnikom, ki je serijo odigral v precej okrnjeni zasedbi brez Jamesa Worthyja, Norma Nixona in Boba McAdooja. Leta 1984 so bili Lakersi zopet udeleženci finala, kjer pa so klonili pred Boston Celticsi. To je bila tudi obuditev velikega rivalstva teh ekip, ki sta se v finalu odtlej do konca desetletja pomerili še dvakrat. Na eni strani blišč in glamur Los Angelesa, na drugi strani delavski razred Bostona. Vsaj tako so ekipi videli košarkarski navdušenci, ki so bili hkrati priča še enemu velikemu dogodku - rojstvu velike tekmovalnosti med Magicom in Birdom.

Tekmovalnost z Birdom rešila Ligo NBA
Prav ta superzvezdnika sta po mnenju številnih rešila Ligo NBA, ki se je v osemdesetih letih utapljala v rdečih številkah in je bila tik pred bankrotom. Legendarni dvoboji teh dveh košarkarjev so pred TV-zaslone vsako leto privabljali vse večje število gledalcev. Prvič sta se srečala sicer že leta 1979 na finalni tekmi NCAA-ja, nato pa sta boje nadaljevala v NBA-ju. "V rednem delu sezone odigramo 80 navadnih tekem in dve proti Bostonu," je tedaj dejal Johnson, kar je najbrž najboljši odraz, kako veliki in pomembni obračuni so bili med tema dvema nasprotnikoma. V finalu sta se srečala trikrat, dvakrat se je končne zmage veselil Magic (1985, 1987). Čeprav sta na parketu bíla hudo bitko, pa sta bila Johnson in 'Larry Legend' v zasebnem življenju velika prijatelja, občasno se tudi dobita in odigrata tekmo 1:1.

Neuspešni povratki in dokončna upokojitev
Po zdaj že (ne)slavni novinarski konferenci, na kateri je oznanil, da je okužen z virusom HIV, se je odločil upokojiti, a se je kmalu vrnil. "Najtežje mi je bilo, ko sem videl soigralce oditi na parket, jaz pa sem ostal sam," je svoje občutke takoj po (začasni) upokojitvi razkril Magic, ki je bil koncu kariere navkljub izbran v ekipo na tekmi zvezd leta 1992 v Orlandu. S 'sanjskim moštvom' je nastopil na olimpijskih igrah v Barceloni, leto pozneje je postal tudi trener Lakersov, a je po končani sezoni odstopil. Leta 1996 se je vrnil še zadnjič, tokrat kot krilni center za zadnjih 32 tekem v rednem delu sezone. Po izpadu iz končnice proti Houstonu je tudi dokončno končal svojo kariero, v kateri je osvojil pet šampionskih prstanov (1980, 1982, 1985, 1987, 1988), tri nazive najkoristnejšega igralca lige (1987, 1989, 1990), tri nazive najkoristnejšega igralca finala (1980, 1982, 1987), 9-krat je zaigral na tekmi zvezd, sprejet je bil v hram slavnih, uvrščen je na lestvico 50 najboljših košarkarjev vseh časov, Lakersi pa so njegov dres s številko 32 leta 1992 tudi upokojili.

Zdravo življenje ključ do uspeha
Življenje z virusom HIV vsekakor ni lahko. "Virus spi v mojem telesu," je dejal Johnson in priznal: "Razlog za to vidim v zdravem življenju. Vsako jutro vadim, jem uravnoteženo hrano, na dan pojem dvakrat po tri tablete." Včasih je jemal tudi po 16 tablet na dan, njegov zdravnik, dr. David Ho, pa pravi, da je Johnson dokaz pravilnega zdravljenja oseb z virusom HIV in aidsom. "Moj položaj ima pozitiven in negativen učinek. Po eni strani se počutim iz dneva v dan bolje, po drugi strani pa ljudje zaradi mojega stanja pozabljajo, kako nevaren je ta virus," je še povedal 52-letnik.

Še na mnoga leta, Earvin!
Vrsto let je bil Johnson komentator na ameriški TV-mreži TNT, od leta 2008 pa deluje kot analitik v popularni ESPN-ovi oddaji NBA Countdown. Danes je Magic uspešni poslovnež, lastnik podjetja Magic Johnson Enterprises, čigar vrednost je ocenjena na 700 milijonov dolarjev, zelo dejaven je tudi v dobrodelnih akcijah, saj je namenil več kot 10 milijonov ameriških zelencev za raziskave v povezavi z virusom HIV, njegova organizacija pa je omogočila tudi več kot 250 tisoč testiranj za omenjeni virus ter 150 štipendij dijakom in študentom. "Bog je dober. Tukaj sem, 20 let pozneje, še zmeraj živ. Vedno sem bil vodja. Vedno sem vodil. Drugega pravzaprav nisem znal. Nikoli ne bi pomislil, da bom vodil ozaveščanje javnosti o virusu HIV, zaradi katerega na leto umre več milijonov ljudi. Toda to sem postal in z veseljem sem sprejel to nalogo. Žalosti me le to, da število okuženih iz leta v leto narašča - zlasti v črnski in latinski skupnosti," je ob 20-letnici novinarske konference dejal 'slavljenec' in sklenil: "Minilo je neverjetnih dvajset let in upam, da jih je pred menoj še naslednjih dvajset."

Študentske tekme za Michigan State:

Vrhunci kariere:

Magic Johnson in Larry Bird

Novinarska konferenca 7. novembra 1991: