Začenja se državno prvenstvo, največjo neznanko pa predstavlja Koper Primorska, aktualni državni in pokalni prvak. Klub se je znašel v velikih finančnih težavah, kljub temu februarja pod Žakljevo taktirko ubranil pokalno lovoriko, po koncu odpovedane sezone pa celo sprva ostal brez igralne licence za novo. Dva meseca za tem, ko jo je le pridobil, pa se je zdelo, da je finančni dolg vendarle prevelik in se bo zgodba tigrov klavrno končala, saj se načrt z vlagatelji iz Kitajske ni izšel. Toda čez noč, kot je dejal Žakelj, se je z ameriškimi vlagatelji našla rešitev.

Primorska bo tako tudi v novi sezoni igrala v Ligi ABA in 1. SKL. Trener je ostal Žakelj, ki je uspešno vodil moštvo v drugi polovici pretekle sezone, ko je zamenjal Jurico Golemca. Predtem je bil njegov pomočnik. Žakelj je z Goranom Jagodnikom, Matjažem Hrabarjem, Alenko Škreblin in Sandro Kos eden izmed peterice, ki je pogumno vztrajala, prevzela reševanje kluba in dolga, za katerega seveda ni bila odgovorna. Zdaj v Kopru sestavljajo igralski mozaik, kar je tako pozno in v takšnem položaju velika težava. Žakelj upa, da bo kmalu imel na voljo širši igralski kader in da bo Ligo ABA začel tudi s kakšno tujo okrepitvijo.

Tudi vi ste del te peterice, ki je reševala klub. Kako stresno obdobje je za vami?
Že v času epidemije koronavirusa nas je ostalo teh pet, ki smo omenjeni. Takrat smo naredili neki načrt in se borili – predvsem preostali štirje –, da bi to uresničili, a se ni izšlo. V zadnjem trenutku so se potem stvari obrnile. Seveda je bilo to obdobje kar stresno. Še posebej zadnja dva meseca, ko naj bi trenirali in imeli ekipo na terenu, vendar ni bilo tako. Kar zadeva igralski kader in formo, smo v veliki zamudi, ampak to je treba vzeti v obzir glede na to, kar je bilo, in treba iti dalje.

Ste pred tem preobratom, ko se je le našel nov investitor, mislili, da je zgodba končana?
Da, načeloma ni bilo več rešitve. Poskusili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bi stvari obrnili. Tudi mi smo že skoraj dokončno dvignili roke, ampak potem je na hitro, tako rekoč čez noč, sledil ta obrat. Zadovoljni smo, da se je to zgodilo, da se bo lahko na Obali še vedno igrala košarka na visoki ravni.

Ste morebiti v teh kriznih časih kdaj razmišljali, da bi odnehali in se umaknili?
Ne, to pa ne. Nikoli. Tudi nima smisla, da govorimo o tem. Smo v tem poslu, kot smo. Ni lahek. Poznamo tveganje, ki s tem poslom prihaja. Vedno je treba imeti glavo gor, razmišljati naprej in delati.

Kakšno zmago za vse vas predstavlja obstoj kluba in, kot pravite, da se bo na Obali še vedno igrala vrhunska košarka?
Mogoče, če iskreno povem, je to še malce večja zmaga za preostale štiri, kajti so del kluba. Sam sem tukaj kot trener. Profesionalec. Mogoče sem bil v tem obdobju malo preveč vpleten, ampak drugih ljudi ni bilo. Govorim kot trener. Zmaga je vsekakor velika, predvsem za primorsko košarko in tudi za ljudi, ki podpirajo klub. Imamo zlate navijače, ki so nas podpirali predvsem drugi del sezone. To je nagrada tako za ljudi, ki smo ostali v klubu, kot tudi za ljudi, ki navijajo za klub.

Zdaj sestavljate ekipo, kar je v tem obdobju in položaju zahtevna naloga. Ste vseeno mirnejši, ker vendarle vse skupaj poteka v določeni smeri?
Ne bi rekel, da sem mirnejši. Mogoče sem še bolj nervozen, kajti sezona je tu. Tako slovensko prvenstvo kot Liga ABA sta pred vrati. Kot sem že omenil, smo v velikem zaostanku. Treba se je prilagajati glede na to, kar imamo na razpolago. Ogromno dela je še treba narediti in to vzame veliko energije. Mislim, da ni nič manj stresno obdobje.

Kako sicer poteka sestava moštva?
Še vedno imamo težavo s sestavo ekipe. Komaj ta teden smo se zbrali, da nas je deset na treningih. Govorim o celotnih pripravah. Do zdaj smo igrali tri na tri in štiri na štiri. Ne želim nekaj jokati, ampak takšna je pač realnost glede na stanje, v katerem smo bili. Za zdaj imamo slovenske igralce, za katere mislim, da imajo potencial. Od izkušenejših je od lani ostal Luka Vončina, ki je kapetan ekipe in nam veliko pomaga. Skrivnosti ni. Imamo, kar imamo. Od igralcev pričakujem veliko in tega se zavedajo. Imajo priložnost, da se dokažejo.

V nedeljo še ne bomo videli popolne Primorske, kajne?
Ne, v nedeljo bomo videli igralce, ki so pač tukaj z nami od avgusta dalje. To so domači, slovenski košarkarji. Bo tudi manjše število igralcev, ampak to so igralci, ki imajo potencial, ki dobro trenirajo, in verjamem, da njihov čas še prihaja.

Že dalj časa se omenjajo imena tujih okrepitev. Računate, da bodo z vami že do začetka Lige ABA?
Ni skrivnost, da iščemo še nekaj okrepitev. Govori se o določenih imenih, kar je tudi res. Vendar pa v tem trenutku še ne morem dati odgovora, ali fantje pridejo ali ne oziroma kdaj pridejo. Močno upam, da bomo do začetka Lige ABA če že ne mogoče v popolni, pa vsaj v številčnejši zasedbi.

Od mlajših je zagotovo eno najzanimivejših imen Jurij Macura, saj je eden redkih zelo visokih mladih slovenskih košarkarjev. Verjetno ima zdaj lepo priložnost za korak naprej. Kako ga vi vidite?
Za Jurija mislim, da je Koper trenutno najboljša izbira. Pogoje za treninge ima vrhunske. Dobil bo tudi priložnost na terenu. Mislim, da je to glavno, kar potrebuje vsak mlad igralec. Brez prave priložnost ni rezultata. Jurij je priden in delaven. Videti pa je, da v zadnjih letih ni imel neke minutaže, kar se pozna tudi na treningu, ampak verjamem, da bo šel samo navzgor, in upam, da mu uspe vse, kar si zada.

Glede na to, da je glavna stvar obstoj kluba, je o kakršnih koli pričakovanjih težko govoriti. Ampak vseeno, s kakšnimi mislimi se vi podajate v sezono?
Vsekakor določena pričakovanja imam. Kot trener veliko pričakujem tako od sebe kot od igralcev. Normalno je, da je vse pogojeno s sestavo ekipe in tudi glede na to bodo prilagojeni naši cilji sezone. O teh težko trenutno govorimo, saj ekipa še ni popolna. Če nas je 12 ali le pet, na vsakem treningu zahtevam maksimum. Delamo dalje, kot da smo v popolni zasedbi.

Ko ste lani prevzeli mesto glavnega trenerja, je bil klub že v velikih finančnih težavah, veliko igralcev je zapustilo ekipo, vseeno pa se to na parketu ni poznalo. Kje ste kljub vsem težavam črpali moč in energijo za dobre predstave?
Mislim, da je bila glavna stvar v tistem obdobju kemija ekipe. Po tistem decembrskem šoku smo se vsi zelo povezali. Igralci so zaupali trenerskemu štabu, mi igralcem in to se je poznalo na terenu. Pomembno je tudi, da nismo bili obremenjeni z nekim rezultatom, kajti vedeli smo, kakšen je položaj. Igralci so bili dokaj sproščeni, čeprav je bila finančno zelo težka situacija. Igralci in tudi mi trenerji smo v tistem obdobju pokazali določeno kakovost in da si zaslužimo priložnost tudi v prihodnjih sezonah, kjer koli pač že smo oziroma bomo.

Kakšna izkušnja je bilo vse skupaj, kar se je dogajalo na parketu od januarja naprej in zdaj te zadnje mesece reševanja, za vas kot trenerja?
Po tistem bankrotu decembra je bilo za vse nas – trenerje in igralce – zelo nenavadno obdobje. Treba je bilo najti način, kako dvigniti ekipo in jo povezati. Tukaj so mi bili v veliko pomoč tudi igralci, kajti bili so pripravljeni delati, se učiti in hkrati pomagati meni kot trenerju, za kar sem jim hvaležen. Mislim, da sem se v teh treh četrtinah leta veliko naučil. Predvsem je bila v tem obdobju pomembna psihologija, ne toliko vse drugo, kar je povezano s košarko. Kot pravim, smo se tisti, ki smo ostali, res našli in naredili dobro zgodbo.