Ko je Helios v četrtfinalu košarkarskega prvenstva izločil Olimpijo, so strokovno vodstvo in igralci v en glas vpili, da je šlo za sodniško krajo. Posebej po zadnji akciji se niso mogli pomiriti. Zmago Sagadin, dolgoletni trener Olimpije in Heliosa, si je tekmo ogledal in pravi: "Nekaj odločitev je bilo spornih. Na primer dve minuti pred koncem je bil pri prodoru Hrovata prekršek viden iz letala. Za zadnjo akcijo bi rekel, da je kontakt dejansko bil, ko je Marinovič pokrival Jureta Pelka. Ampak dve tekmi četrtfinala sta bili, Olimpija je obe izgubila. Vsekakor ni odločil prav tisti trenutek na koncu, ampak to, da je Olimpija z evroligaške ravni padla na raven slovenske lige."

V tujini sodijo odlično, doma ne najbolj zavzeto
Sagadin je imel včasih precej "kratkih stikov" s sodniki, tudi Sašem Puklom, ki je v četrtek sodil na tekmi Helios - Union Olimpija. O konkretnih imenih noče govoriti, pravi pa: "V tistih letih, ko smo (z Olimpijo) prevladovali, je bilo čutiti, da vsi komaj čakajo, da nas kdo premaga."

Kako pa zdaj ocenjuje kakovost sojenja v Ligi Telemach? "Slovenija ima zelo veliko izjemno dobrih sodnikov, ki visoko kotirajo tudi na evroligaški ravni, je pa res, da vedno ne sodijo najbolj zavzeto v domačem prvenstvu. Morda zato, ker niso tako dobro plačani, morda zato, ker se ne pripravijo dobro. Ne govorim o tem, da sodijo nepošteno, ampak da niso tako skoncentrirani. Na vsaki tekmi je nekaj spornih odločitev, vseeno pa ne zagovarjam, da zdaj Olimpija na ta način išče svoj alibi. Tudi meni se je zalomilo, z Olimpijo sem imel 20 naslovov, enkrat sem končno izgubil državno prvenstvo. Toda Union Olimpija je že pet sezon zapored brez naslova, kar ni naključje. Preprosto je padla na to raven, in tudi če bi se prebila v polfinale, je vprašanje, ali bi premagala Rogaško."

Lažje soditi v Evropi kot v Prvi ligi
Tudi v slovenskem nogometnem prvenstvu je veliko pritožb čez delo sodnikov. Za mnenje smo vprašali Bojana Prašnikarja, ki je treniral tako Maribor kot Olimpijo, preizkusil pa se je tudi v Bundesligi in bil trener Cottbusa."Kritike so pogoste tudi v Evropi, je pa pri nas, kjer je prostor bolj majhen, vse še udarneje. Rekel bi, da sodniki včasih res stopijo v ospredje in imamo trenerji občutek, da oni vodijo igro. S tem imajo privilegiran položaj, saj za svoje napake ne prevzemajo odgovornosti, ampak njihove napake plačajo klubi, ki so lahko zaradi tega v težavah. Vsekakor pa imamo kar nekaj dobrih sodnikov, ki sodijo tudi evropske tekme in imajo včasih tam lažje delo, ker sodijo tekmo na višji ravni, kjer je igra bolj čista kot pri nas."

Kako bi Prašnikar primerjal sojenje v nemškem in slovenskem prvenstvu. Je razlika očitna? "Normalno, da je. Sojenje je v Nemčiji boljše, kot sem že omenil, res pa je, da je kakovost igre boljša in je sodnikom zato lažje. Pri nas imamo ogromno neumnih prekrškov, ki so posledica slabše kakovosti igralcev. Tega v Nemčiji skoraj ni, pa čeprav je igra agresivnejša. Toda nevarnosti za hujše poškodbe kljub temu ni, alarmantnih štartov vidiš precej manj kot pri nas, kjer igra včasih že presega meje normalnosti."

Piskal 11-metrovko in zaslužil dober milijon
Bi lahko rekel, da sodniki tudi namerno delajo škodo? "Vedno sem bil bitke s sodniki in imel pogosto občutek, da njihove napake niso le plod naključja ali neznanja, ampak da nalašč ne sodijo pošteno in da po takšnem sojenju ne morejo imeti čiste vesti."

Na vprašanje, ali so v ozadju stavnice, Prašnikar odgovarja: "Ne, v preteklosti niti še ni bilo stavnic, a se je vseeno dogajalo, da so bile interesne skupine, ki so želele določen rezultat. Sicer pa se, ko že omenjate stavnice, dobro spominjam tekme leta 2009 med Bochumom in Cottbusom. Bochum je zmagal z 2:1, potem ko mu je sodnik v 85. minuti dosodil enajstmetrovko, čeprav je bil stik tri ali štiri metre zunaj kazenskega prostora. Šele leta 2013 so odprli debato o tej tekmi in ugotovili, da je sodnik prek svojega kolega na stavnici v Italiji pri izidu 1:1 stavil, da se bo končalo z 2:1. Pri tem je sodnik zaslužil 1,2 milijona evrov."

Rokomet: Korenite spremembe na bolje
Kaj pa rokomet, kjer imajo sodniki precej manevrskega prostora, da se odločijo po svoje? Iz kroga v kroga slišimo pritožbe čez sodniške odločitve (v soboto so imeli veliko povedati igralci Gorenja), vendar Uroš Šerbec, nekdanji rokometni reprezentant, ki za TV Slovenija opravlja delo strokovnega komentatorja, meni, da je sojenje v slovenskem prvenstvu dobro. "V zadnjih letih so se zgodile korenite spremembe na boljše. Pred letošnjo sezono so pri sodniški organizaciji RZS-ja prvi na svetu uvedli mešane pare. Tradicija je, da so v rokometu konstantni pari, letos pa smo videli spremembo in premešane pare. Tudi na ta način je še znižala možnost manipuliranja. Poskus se je dobro obnesel. Skratka, nimam posebnih pripomb na sojenje, je pa res, da morda primanjkuje kakovostnih sodnikov in se zato na kakšni tekmi zgodijo napake, ki pa se v veliki meri ne dogajajo namerno."

Povsem neprimerno vedenje igralcev
Čeprav po "izobrazbi" ni košarkar, se je Šerbec dotaknil tudi četrtkovega dogajanja v Domžalah in poraza Uniona Olimpije: "Toliko se le spoznam, da bi rekel, da je prekršek bil. In tudi če ne bi bil - izgovarjati se le na en prekršek proti tekmecu, ki je bil po rednem delu sedmi ... Če je odločila ena žoga, potem nisi tako dober, kot misliš, da si. Za tako velik klub bi bilo bolje, da bi športno sprejel poraz, ne pa da se izgovarjajo na domnevno sodniško krajo."

Podobno razmišlja tudi Sagadin: "Zamerim strokovnemu vodstvu, da dovoli takšne izpade. Igralci nimajo kaj razčiščevati s sodnikom. Fante je treba odvrniti od tega, to jim lahko navsezadnje uniči celo kariero."

Šerbec se še dobro spominja časov, ko je bila ekipa Celja Pivovarne Laško nesporen vladar slovenskih igrišč. So bili Celjani morda zaradi tega privilegirani pri sodnikih? "Nasprotniki bodo rekli, da je bilo res tako, vendar mislim, da so tudi bili primeri, da so poskušali sodniki tekmo narediti zanimivejšo in so nalašč pomagali slabšemu. A to ni imelo vpliva na prvenstvo. Ne spomnim se, da bi sodniki kdaj odločili prvenstvo, res pa je, da je bilo nepravilnosti v mojih časih kar veliko. Bile so tudi različne interesne skupine, kar je izhajalo še iz časov nekdanje Jugoslavije, kjer je bilo teh zakulisnih igric ogromno."

Tomaž Okorn