Eno najpopularnejših ekipnih iger je daljnega decembra 1891 izumil profesor telesne vzgoje James Naismith. Igra je nastala po spletu naključij, saj je kanadski pedagog zgolj iskal sredstvo, s katerim je želel študente na univerzi Springfield v trdi zimi ohraniti v formi. Tako je v nekaj dneh sestavil nekaj ključnih pravil, ki so opredelila prvo različico košarke. Veliko pravil je hitro postalo del zgodovine, druga so se rahlo spremenila, a eno je ostalo ves čas enako - višina obroča, ki je od tal dvignjen za 305 centimetrov (oziroma natanko deset čevljev). Naismith je višino določil popolnoma naključno, a njegov izbor je v hipu zakoličil nesluteno evolucijo igre.

George Mikan začel obdobje velikanov
Prva desetletja so v košarki prevladovali manjši igralci, ki so veljali za bolj gibčne, hitrejše in okretne. S tem so bili tudi bolj spretni v lovu na bistvo tega športa - spravljanje žog skozi obroč. Košarka in način njene igre sta se razvijala, spreminjala in nekje po drugi svetovni vojni se je začelo obdobje spretnih velikanov. To je bil čas, ko je bila ustanovljena Liga NBA. Prvi globalni zvezdnik tega tekmovanja je bil George Mikan, ki je v višino meril 208 centimetrov, s 111 kilogrami pa je bil dovolj spreten, da je pridno polnil nasprotne obroče. V obrambi je bil kralj blokad, s čimer je ob živce spravljal manjše igralce v nasprotnih barvah. Tretji Newtonov zakon govori o akciji in reakciji. Ker so vodilni možje želeli čim bolj omejiti Mikanovo prevlado, so bile sprejete številne novosti, ki naj bi čim bolj uravnovesile igro. Sem sodijo številne spremembe pravil v obrambi in tudi uvedba časovne omejitve napada.

Študentom celo prepovedali zabijanje
A to ni ustavilo naravnega razvoja prevlade velikanov, ki so kmalu razvili metodo, ki jim je zagotavljala skoraj 100-odstotni izkoristek meta - zabijanje. Igralec je prejel žogo in jo nato silovito stlačil skozi obroč. Pristaši korenin košarke so to razumeli kot popolnoma nepotrebno potezo, ki uničuje bistvo košarke (kaj sploh je bistvo?), a to ni ustavilo izkoriščanja fizične spretnosti posameznih košarkarjev. Nekateri so se trudili to omejiti. In trudili so se dolgo. V 60. letih je v študentski ligi dominiral Kareem Abdul Jabbar, ki je z zabijanji pogosto osmešil nemočne obrambe. A to je bil v ZDA čas vrhunca boja za rasno enakopravnost. Številni so tako surova zabijanja temnopoltih študentov čez nemočno obrambo belopoltih igralcev razumeli kot politično gesto Afroameričanov, ki se borijo za svoje pravice. Vodstvo študentske lige je tako med letoma 1967 in 1976 celo prepovedala zabijanja.

Iskanje rešitve ...
Seveda je bila poteza zgolj suha veja v evoluciji košarke. Zabijanje se je ukoreninilo v profesionalno košarko, kar velja predvsem za Ligo NBA. Kritiki so bili vse glasnejši, saj je igra zaradi zabijanja postala vse bolj statična. Pod košem so se gnetli velikani, branilci so jih zalagali z žogami, herkuli pod obročem pa so jo želeli tako ali drugače spraviti skozi obroč. Vloga branilcev je bila vse bolj omejena. Podani so bili številni predlogi, kako zmanjšati moč najvišjih igralcev in poživiti igro. Na mizi se je znašlo precej različnih idej: od tega da bi odstranili tablo, zmanjšali/povečali žogo ali obroč, uvedli cono tik pod obročem, iz katere bi bilo prepovedano metati na koš, do tega, ki bi uvedli povprečno višino ekipe.

... ta je prišla v podobi trojke
Rešitev je podala konkurenčna Liga ABA (komisar je postal prav Mikan) in sliši na ime "met za tri točke". Leta 1980, dve leti po združitvi lig NBA in ABA, je trojka vstopila tudi skozi vrata najmočnejše lige na svetu. Sprva sramežljivo, saj se ni veliko igralcev odločalo za met izza črte 7,24 metra. A rešitev je počasi prinesla želene učinke, saj je igra postala bolj dinamična, razgibana in hitrejša, predvsem pa je postala še bolj univerzalna, saj v njej lahko še vedno blestijo orjaki pod obročem kot manjši in hitrejši igralci, ki z razdalje lahko rešetajo mrežico. In to vsako leto bolj.

Curry postavil nor rekord
Obraz današnje revolucije meta za tri točke je seveda Stephen Curry, ki je v rednem delu letošnje sezone skupaj zadel neverjetni 402 trojki, s čimer je za več kot sto trojk popravil svoj rekord. O pohodu trojk priča še neverjeten podatek, da je na tretjem mestu večne lestvice enoletnega zbira trojk njegov soigralec pri Golden Statu Klay Thompson (letos je zadel 276 trojk).

Število metov vsako leto raste
A to ni le orožje in posebnost Golden Stata. V povprečju letošnje sezone je vsaka ekipa v rednem delu sprožila dobrih 24 metov za tri točke in bila pri tem uspešna pri 8,5 meta. Oboje je prepričljiv rekord Lige NBA, kar potrjuje tudi spodnji graf.

125 let dolga pot ... ki ni končana
Danes je košarka povsem drugačna, kot je bila pred 125 leti. Njeno pot je nehote začrtal Naismith, ker se je odločil višino postaviti na 305 centimetrov. Naključna odločitev, ki danes omogoča, da v košarki uživajo in po svojih najboljših zmožnostih lahko prispevajo tako nižji kot višji igralci. In navdušujejo gledalce.