Smučarska tekačica Katja Višnar je leta 2015 postala mama. Zato je izpustila eno sezono nastopanja v svetovnem pokalu, jo je pa potem sin Ludvig velikokrat spremljal na tekmovanjih: "Zelo zanimiv je bil Ludvigov prvi rojstni dan. Začela se je sezona, šli smo v Kuusamo in vedeli smo, da bo tam Ludvigov rojstni dan. Zato sva z varuško že prej kupili darilo, ga dali v torbo in celo torto sva spekli doma in jo dali v škatlo."

Leta 2019 se je v Seefeldu na svetovnem prvenstvu razveselila največjega uspeha v karieri – srebrne medalje v ekipnem sprintu: "Vedno je bilo lepo, če je bil on zraven. Veliko mi je pomenilo. Zelo težko mi je bilo na zadnjih olimpijskih igrah v Pjongčangu. Sama sem šla tja, brez Ludviga in brez Ole (opomba: Ola Vigen Hattestad, njen partner). On je bil takrat z njim doma. Ko sem slišala, da je Ludvig doma bolan, mi je bilo kar težko. Takrat res nisem bila z glavo tam in na teh igrah se res nisem mogla osredotočiti zgolj na tekmovanje."

Podobna je zgodba deskarke na snegu Glorie Kotnik, ki se je po premoru zaradi rojstva sina Maja zmagoslavno vrnila. Na olimpijskih igrah v Pekingu je osvojila bronasto medaljo: "Takrat ugotoviš, da v življenju niso pomembni le športni rezultati. Rojstvo sina je bil resnično tak opomnik. Od takrat naprej grem lahko na tekme precej bolj sproščeno, manj se obremenjujem, dejansko vem, kaj je v življenju res pomembno. Saj sem se tega zavedala že prej, ampak enostavno mogoče nisem bila sposobna narediti tega koraka."

Športnik se ob rojstvu novega družinskega člana spopade z dodatnimi izzivi. Neprespane noči onemogočijo optimalno regeneracijo, ki je za športnika tako zelo pomembna. Gloria Kotnik nadaljuje: "Tega klasičnega počitka, ki ga imajo drugi vrhunski športniki, sama nimam oziroma ga imam precej manj. Popoldan je čas zanj. Ker sem toliko odsotna, želim tudi čim več časa preživeti z njim, zato mu res takrat naklonim stoodstotno pozornost. To pomeni, da ni popoldanskega kavča ali kakšnih drugih oblik regeneracije."

"Seveda pravim, da je bilo to obdobje lepo, a ko dobim tako vprašanje, se spomnim tudi stvari, ki so bile težje. Ampak na vse skupaj gledaš malo drugače. Takrat sem bila tudi sama že dovolj zrela, poznala sem se. Zato sem treninge mogoče naredila bolj kakovostno. Je bilo pa tudi veliko slabe volje, ker sem vedela, da se nečemu odrekam, zato sem hotela na tekmah pokazati tisto najboljše. Ko ti ne gre, pa je težje kot prej," se spominja Katja Višnar.

"Poskušaš biti na voljo družini za določene stvari. Ponoči vstaneš, pomiriš otroka in zaspiš naprej. Ni enostavno, posebej zna biti velik izziv v času intenzivnih treningov, ker se telo ne spočije, če se dvakrat ali trikrat ponoči zbudi. Res ni enostavno," doda biatlonec Jakov Fak, nosilec šestih medalj z velikih tekmovanj, ki je oče trem hčerkam, starim od 3 do 8 let.

"Na neki način plačuješ davek nekje drugje, ker imaš osebne ambicije, in nekdo drug ti mora res stati ob strani, da drži družino pokonci in se bori z vsakodnevnimi opravki in obveznostmi za najmlajše. Sam pa poskušaš delati na svoji karieri. Tako da, Matea, hvala!" je sklenil Jakov Fak.

Moderna tehnologija je olajšala stike in komunikacijo, a odnosi se gradijo predvsem takrat, ko se starši vrnejo s tekmovališč in se lahko otroku v celoti posvetijo. Jakov Fak poudarja, da otroci pogosto niso zainteresirani za komunikacijo prek naprav: "Ljudje smo narejeni drugače. To je vseeno precej umetno in ljudje potrebujemo stisk, objem. Otroci so seveda najbolj dovzetni za to. Največ jim pomeni, ko si doma. Velikokrat se sicer igrajo sami, ampak ko te potrebujejo, te potrebujejo točno tisto minuto tam."

"Ko je z mano na tekmah, mu je kar težko razložiti, da nisem dobila medalje, in pogosto je on celo bolj razočaran kot jaz. Sprašuje me, kako to, da nisem dobila medalje, zakaj nisem zmagala. To so zame tudi malo zapletena vprašanja," opiše sinovo zanimanje za njena tekmovanja Gloria Kotnik.

"Doma sem osredotočen na družino, na otroke, partnerko. Ne razmišljam vsak dan stoodstotno samo o smučanju. Odklopim glavo, kar je tudi zelo pomembno za samo tekmovanje. Da nisem ves čas osredotočen na pritiske tekmovanj, tudi odklop je pomemben. Ko pa sem na tekmi, sem osredotočen samo na tekmo," razloži alpski smučar Miha Hrobat, ki kljub dvema malčkoma, ki navijata zanj z domačega kavča, na slovitih smukaških progah ni prav nič počasnejši. Njega je družina celo dvignila: "To je ena stopnička višje v življenju. Ne trudiš se samo zase, ampak za vso družino. Je dodatna motivacija. Meni to ne predstavlja bremena, nimam zato nekih zavor."

Otroci so za zdaj še navijači, morda pa jih zgled njihovih staršev pripelje do podobne kariere.