Po šokantni novici, da olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva Primož Kozmus končuje kariero, smo na MMC-ju pripravili seznam nekaterih športnikov, ki so odnehali v cvetu mladosti, sredi doseganja največjih uspehov oziroma na točki, ko bi morali le še žeti sadove dolgih let trdih treningov.

Mateja Svet
Olimpijsko srebro v Calgaryju leta 1988, naslov svetovne slalomske prvakinje, sedem zmag v svetovnem pokalu, veleslalomski globus v sezoni 1987/88. Kaj vse bi še lahko dosegla slovenska smučarska kraljica, če se ji smučanje ne bi zamerilo že pri 22 letih? Vzrok za slovo naj bi bila nesoglasja s Smučarsko zvezo, zlasti s Tonetom Vogrincem, ki mu je bilo pozneje žal, da se je na takšen način razšel z njo.

Gregor Cankar
Leta 1999 je Cankar na svetovnem prvenstvu v atletiki v Sevilli osvojil bronasto medaljo v skoku v daljino. V Atlanti 1996 je bil šesti na olimpijskih igrah. V karieri je bilo mnogo razočaranj, vseeno pa je presenetil, ko je leta 2004 končal športno pot. Med vzroki za njegovo odločitev je bil tudi ta, da je ostal brez službe pri slovenski policiji. Kar naenkrat je na dom dobil delovno knjižico in ostal brez državne službe.

Rok Benkovič
Nepozabna večerna tekma na mali skakalnici v Oberstdorfu 2005 je Kamničana pri 19 letih okronala za svetovnega prvaka. Z 226 metri je imel v lasti tudi državni rekord. Nesporen talent je maja 2007 "udaril" z novico, da ima vsega dovolj. Benkovič sicer ob slovesu ni bil na vrhuncu kariere, saj je imel za seboj krizni sezoni, toda bil je nesporen talent in zelo verjetno bi se krivulja spet obrnila navzgor. Vodstvo reprezentance ga je dolgo prepričevalo, naj si premisli, vendar je bila odločitev očitno dokončna.

Davor Mizerit
Potem ko je na svetovnem prvenstvu v dvojnem četvercu Mizerit osvojil srebro medaljo, je novembra 2005 vrgel "veslo v koruzo". Takrat 24-letni Koprčan je bil nezadovoljen, ker ni imel zagotovljenega socialnega minimuma. Dobil je službo, postal kontrolor poletov in verjetno hitro ugotovil, da mu to bolj okrepi bančni račun kot osvajanje medalj na največjih tekmovanjih.

George Best
Severnoirski nogometaš, ki je umrl leta 2005, je bil genij na igrišču, žal pa svojevrsten tudi pri pivskih izpadih. Pustimo to, leta 1968 je z Manchester Unitedom postal evropski prvak in bil istega leta tudi evropski igralec leta. Rdeči vragi so ga leta 1974 zaradi številni izgredov odpustili. Če bi živel po športnih načelih, bi gotovo dosegel mnogo več.

Björn Borg
Ko je švedski teniški genij januarja 1983 sporočil, da gre v športni pokoj, so bili vsi šokirani. veliki tekmec John McEnroe ga je želel prepričati, naj nadaljuje, toda zaman. Borg je šestkrat zmagal na Odprtem prvenstvu Francije, petkrat v Wimbledonu. Je edini igralec v moderni dobi, ki je v istem letu več kot enkrat dobil tako Wimbledon kot Roland Garros. To mu je uspelo v letih 1978, 1979 in 1980.

Michael Jordan
Seveda ne bomo omenjali njegovega dokončnega slovesa, ko se je mučil z Washingtonom, ampak imamo v mislih letnici 1993 in 1999. Oktobra 1993, potem ko je bil sedem sezon zapored prvi strelec Lige NBA, je pri 30 letih Jordan izgubil željo do igre, potem ko so ubili njegovega očeta. Januarja 1999 slovo ni bilo tako presenetljivo, saj je bil star že 36 let, toda vsi so menili, da bi lahko zbirki šestih osvojenih šampionskih prstanov (vse s Chicagom) dodal še kakšnega. Septembra 2001 se je Jordan vrnil, vendar epizoda z Washingtonom ne sodi v poglavje njegovih največjih uspehov.

Barry Sanders
Igralec ameriškega nogometa je po anketi dnevnika USA Today zasedel vrh lestvice med ameriškimi športniki, ki so prehitro končali kariero. Ob slovesu leta 1998 je bil, tako kot Primož Kozmus, star 30 let. S 15.269 osvojenimi jardi je tretji tekač na večni lestvici Lige NFL.

Ian Thorpe
Avstralski "torpedo" je osvojil pet zlatih olimpijskih medalj, leta 2001 pa postal prvi plavalec, ki je na enem svetovnem prvenstvu zbral šest zlatih medalj. Skupaj ima Thorpe enajst naslovov svetovnega prvaka in je drugi na večni lestvici. Ker mu je zmanjkalo motivacije, je novembra 2006, ko je imel 24 let, sporočil, da ne bo več ure in ure vsak dan preživljal v bazenu.

Janica Kostelić
Hrvaška športna senzacija se je aprila leta 2007 pri 25 letih odločila, da ima alpskega smučanja dovolj. V zgodovino se je vpisala kot edina s štirimi zlatimi olimpijskimi medaljami in edina, ki je na enih igrah (2002) slavila trikrat.

Justine Henin
Lani maja je 25-letna Belgijka Justine Henin odšla v teniški pokoj kot številka ena lestvice WTA, kar se še ni zgodilo. Osvojila je sedem turnirjev za grand slam, le v Wimbledonu ji ni uspelo priti do konca. Toda Heninova se bo vrnila in naj bi nastopila na januarskem Odprtem prvenstvu Avstralije.

Laure Manaudou
Zelo svež je primer francoske plavalke Laure Manaudou. Olimpijska zmagovalka iz Aten je pred enim mesecem sporočila, da jo zanimajo druge stvari in da se ji zjutraj ne da več skakati v bazen. Kot razlog za zgodnje slovo je 23-letna Manaudoujeva navedla tudi medijski pritisk.