Jerman je ob koncu lanskega leta šokiral tiste, ki so menili, da Slovenci v formuli ena alpskega smučanja ne zmorejo na svetovni vrh. Dosegel je celo najboljšo slovensko uvrstitev te sezone v moški in ženski konkurenci, glede na vse težave s poškodbami pa ga ni, ki 28-letnemu Tržičanu ne bi privoščil prodora med najboljše.

Proga Stelvio vam očitno ustreza. Zakaj?
Rad imam, ker se ves čas nekaj dogaja. Ovinki se vrstijo drug za drugim, cel kup skokov je. To je težek smuk, posebej, če tako kot tokrat ni veliko snega. Ves čas te trese, ni nadzora, ne veš dobro, kaj se s smučmi dogaja. V takšnih razmerah se dobro znajdem.

Ste po vseh poškodbah in ne prav vrhunskih izidih že kaj obupovali?
Obupoval nisem, res pa je, da me je vse skupaj malo morilo. Po vseh poškodbah je bilo vloženo veliko truda in znoja. Če se trudiš, rezultatov pa ni, te to gotovo potolče. Vedno pa sem imel upanje. Upanje umira zadnje, in če je kaj pravice na svetu, se mora to poplačati.

Kako je zdaj s kolenom?
Nobenih težav ni niti s kolenom niti z zapestjem. Vsaka čast dr. Sajovicu in dr. Pšenici, ker sta se zavzela zame in sta zaslužna, da ni nobenih posledic.

Mar ni bilo pri eni od poškodb nekoč že vprašljivo nadaljevanje kariere?
Takrat je bil problem, ker je bil poškodovan hrustanec, in potem je vprašanje, kakšne posledice to pusti. Na srečo je bil hrustanec odkrušen na delu kolena, ki ni bil tako obremenjen.

V Sloveniji smo vedno dajali prednost tehničnim disciplinam. Bo imela ekipa za hitre discipline zdaj boljše razmere za delo?
Razmere so že zdaj dobre, je pa res, da je v Sloveniji do zdaj prevladalo mnenje, da je slalom prva disciplina in da je smuk nujno zlo. Upam, da se bo to spremenilo. Če pogledamo največje smučarske dežele, vse favorizirajo smuk oziroma je ta disciplina bolj cenjena kot slalom.

Ste bili že v mladosti ljubitelj hitrosti?
Pri mladincih sem kazal potenciale v hitrih disciplinah in sem leta 1998 osvojil srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu v superveleslalomu v Megevu. Leto prej sem prišel v reprezentanco za hitre discipline in takrat sem se pravzaprav že specializiral.

Je ogled smukaške proge zelo pomemben? Koliko časa traja?
Ogled seveda pomeni zelo veliko. Vidiš, kakšna je podlaga - ledena trda ..., naštudiraš linijo. Na progi si lahko uro in pol. Sam pred prvim treningom vedno porabim kako uro in 20 minut, nato pa pogledam le dele, kjer sem imel težave.

Za alpsko smučanje velja, da ga prehitevajo preostali zimski športi. Imate kakšno idejo, kako bi smuk naredili še zanimivejšega?
Meni se zdi, da je smuk že sam po sebi tako atraktiven, tako da se kaj dosti ne da spremeniti. Morda bi lahko uvedli dve vožnji, torej šprinterski smuk s časom nekaj čez minuto. Nekaj takega je že bilo v Kitzbühlu, in sicer zaradi megle v zgornjem delu.

Prav Kitzbühel, najzanimejša postaja svetovnega pokala, bo v središču pozornosti drugega dela intervjuja z Andrejem Jermanom, ki bo objavljen v ponedeljek. Med drugim boste izvedeli, kakšno prigodo je na štartu Streifa že doživel Jerman in kako se razume z avstrijskimi smukači.

T. O.