Connors je profesionalni tenis igral kar 24 let (1972-1996), zato ni čudno, da je na svoji poti osvojil lepo število rekordov. Tistega s prejšnjega odstavka je "ustvarjal" več kot tri leta, saj je tekmece z vrha lestvice ATP nadzoroval kar 160 tednov (od julija 1974 do avgusta 1977). Rekord, ki se je dolgo zdel nedosegljiv, a danes kaže (glede na izjemno formo Federerja), da bo krepko popravljen.

Izmuznil se mu je le Pariz
54-letni Američan je v svoji bogati karieri slavil na 105 turnirjih serije ATP, med njimi je najbolj ponosen na osem lovorik turnirjev za grand slam. Kar petkrat je bil uspešen v New Yorku, dvakrat je slavil v Wimbledonu, enkrat pa v Avstraliji. Da bi se zapisal v knjigo nesmrtnih, bi moral dobiti še turnir v Parizu, ki pa se mu je vedno (kot mnogim Američanom) izmuznil.

V Parizu je najdlje prišel do polfinala, kjer je zaigral štirikrat. Najbrž bi še dlje prišel leta 1974. V letu, ko je igral svoj najboljši tenis (osvojil je preostale tri turnirje za grand slam), v Parizu ni smel nastopiti. Zaplet se je začel dve leti prej, ko se ni želel pridružiti igralcem pod okriljem ATP-ja in je skupaj s svojim menedžerjem Billom Riordanom raje ustanovil svojo serijo in nekaj manjših turnirjev.

Ashe trn v Connorsovi peti
Connors je bil vedno znan kot samosvoj in z dolgim jezikom. Spor je enega izmed vrhuncev doživel leta 1974, ko je tožil zvezo ATP in njenega predsednika Arthurja Asha, da mu kratita svobodo pri igranju tenisa. ATP je zaradi tega Connorsu onemogočil, da bi istega leta nastopil v Parizu. Spor Connos - Ashe je filmski epilog doživel leto pozneje, ko sta se igralca spopadla v finalu najbolj prestižnega turnirja na svetu - v Wimbledonu. Finale je senzacionalno dobil devet let starejši Ashe, kar še danes velja za eno največjih presenečenj v zgodovini Wimbledona.

Connors ni priznal poraza le na igrišču, ampak je tudi opustil tožbo. Samosvojost v Wimbledonu je pokazal tudi leta 1977, ko je zavrnil sodelovanje pri sprehodu šampionov, ki so ga priredili ob stoletnici tekmovanja. Občinstvo ga je naslednji dan nagradilo s salvami žvižgov v finalu, kjer je po petih nizih klonil proti Švedu Bjornu Björgu.

Nepopustljiv borec z namazanim jezikom
Pariz in Connorsa pa povezuje še ena zgodba. Legendarni Američan je znan kot izjemno zagrizen športnik, ki se je vedno boril do zadnje točke. V svoji tekmovalnosti pa je pogosto prekoračil mejo dobrega okusa, saj je pogosto žalil svoje nasprotnike in sodnike. Na nekem turnirju na Floridi je bil februarja 1986 zaradi neprimernega obnašanja kaznovan z 20.000 dolarji in prepovedjo igranja za 10 tednov. Tako je postal prvi igralec, ki zaradi suspenza ni smel zaigrati na katerem koli turnirju za grand slam.

Leta 1996 je po 1.491 tekmah v posamezni konkurenci (1.222 zmag in 269 porazov) spoznal, da je prišel čas tudi za njegovo slovo. V teniškem pokoju je zdržal skoraj deset let, v teniške vode pa ga je potegnila trenerska žilica, saj je sredi leta 2006 prevzel vodenje rojaka Andyja Roddicka. Tega številni strokovnjaki uvrščajo med najboljše igralce sveta, s pripombo, da potrebuje le nekaj dobrih nasvetov in prijemov, s katerimi bi dosegel nivo igre, s katero bi lahko konkuriral Federerju. Connors je tako pred novim velikim izzivom svoje kariere.

Slavko Jerič