Preverili smo, kaj se obeta najboljšim slovenskim klubom v štirih najbolj spremljanih ekipnih športih - nogometu, košarki, rokometu in hokeju.

Nogomet
Predstavniki Združenja I. SNL so že prejšnji mesec zaskrbljeni opozorili na finančno krizo. Podpredsednik Stane Oražem je poudaril, da cilj združenja ni, da preživijo samo najmočnejši. Medtem sam kot predsednik Domžal že spoznava prve učinke recesije. Preživetje vidi v nižjih plačah na vseh ravneh klubskega ustroja in v pomladitvi moštva, nekaj dragocenih evrov pa bi v domžalsko blagajno lahko kapnilo ob prodaji najboljšega slovenskega igralca v ligi Andraža Kirma.

Seveda je prodaja igralcev za mastne denarce dobrodošla pri vseh klubih na obubožanem slovenskem prizorišču. Pred nekaj dnevi je to uspelo Rudarju, ki se je z odškodnino iz Perma za najboljšega strelca Edina Junuzovića vsaj za nekaj časa rešil skrbi. V Velenju načrtujejo tudi nov stadion, s katerim bodo v bližnji prihodnosti še povečali dohodek od prodaje vstopnic. Že zdaj se lahko pohvalijo z drugim največjim obiskom v ligi, zaostajajo le za Mariborom. Armada navijačev v Ljudskem vrtu naj bi letos napolnila petino klubskega proračuna, dolgov naj bi se vijoličasti dokončno znebili v prihodnjih treh letih.

Z večjimi težavami se ukvarjajo v Celju in pri Dravi, kjer sta kluba zapustila dolgoletna predsednika Marjan Vengust in Robert Furjan. Finančno stanje v nobenem klubu ni rožnato. V Celju ustanavljajo sanacijsko ekipo, s Ptuja je moral oditi športni direktor Mladen Dabanovič, zamujale so tudi plače. Bolj racionalno bo morala gospodariti tudi Nafta in seveda vsi trije primorski prvoligaši Hit Gorica, Primorje in Luka Koper, ki so "življenjsko" odvisni od svojih glavnih pokroviteljev. Položaj Ajdovcev in Koprčanov je še posebej nezavidljiv, saj po jesenskem delu PrveLige TS zasedajo zadnji mesti na lestvici, imajo pa tudi najmanj gledalcev. Za Interblock se zaradi Joca Pečečnika bržkone ne gre bati.

Košarka
Tudi klubi v najmočnejši košarkarski ligi v Sloveniji (Liga UPC) so v zadnjem času priča odpovedim pokroviteljskih pogodb, napovedim o prekinitvah podpore nekaterih pokroviteljev in zamujanjem nakazil. Zgodba Uniona Olimpije v zadnjih letih je znana. Predsednik Dušan Mitič je pred mesecem dni pojasnil, da ima klub še nekaj manj kot dva milijona evrov dolga, kar je sicer več kot polovico manj od "začetnih" 5,5 milijona, a tudi pod Rožnikom bodo prej ali slej občutili čas "suhih krav" in bodo morali spet bolj zategniti že tako precej zategnjene pasove. Posoja Vlada Ilievskega v Tau Ceramico prejšnji teden je že eden izmed varčevalnih ukrepov.

Tudi Krko je kriza doletela že pred leti, ko si je po zadnji evroligaški sezoni (2003/04) nabrala približno 300.000 evrov dolgov, leta 2005 pa je njen obstoj visel na nitki. Tako kot pri Union Olimpiji so se tudi pri Dolenjcih upniki odpovedali deležu svojega denarja, ki jim ga je bila Krka dolžna, klub je z mladimi močmi ponovno splaval na površje in letos znova igra v Ligi NLB.

V njej je še Helios, za katerega nekateri namigujejo, da se je trenerju Radetu Mijanoviču prejšnji teden bolj kot zaradi ne preveč spodbudnih izidov odpovedal predvsem zaradi finančne krize, saj ga je zamenjal neizkušeni Rado Trifunovič. V Domžalah so sredi decembra nogo dali tudi črnogorskemu centru Ivanu Todoroviću. Konec novembra je recesija terjala davek v I. B SKL, saj je Rogla izstopila iz lige, potem ko njeni igralci v tej sezoni niso dobili niti ene plače.

Rokomet
Kako malo je potrebno, da vrhunski klub ob privitju pipice s finančnimi prilivi povsem razpade, kaže nedavni primer rokometnega kluba iz Hrpelj. Kraševci, ki so še v sezoni 2006/07 igrali v Ligi prvakov, so se po odhodu glavnega pokrovitelja Gold Cluba znašli v finančnih težavah in se oprli na mlade moči, a po treh krogih in treh gladkih porazih v državnem prvenstvu dokončno obupali. Enak korak sta v preteklih dveh sezonah morala storiti Velika Nedelja in Nova Gorica. Že pred leti se je na smetišču zgodovine znašel še en nekdanji udeleženec Lige prvakov Prule 67.

Evropski prvak izpred petih let, Celje Pivovarna Laško, je v zadnjih sezonah izgubil stik z evropsko elito, saj finančno ne more konkurirati najbogatejšim nemškim in španskim klubom, ki lahko pokupijo najboljše igralce. Zdaj ima velike težave že v domačem prvenstvu. Drugi slovenski udeleženec letošnje Lige prvakov Cimos iz Kopra lahko le upa, da se gospodarska kriza ne bo preveč dotaknila njegovega glavnega pokrovitelja, ki deluje v še posebej občutljivi avtomobilski industriji.

Rokometašice Krima s prenovljeno ekipo za zdaj dobro igrajo v Ligi prvakov in lahko optimistično zrejo v prihodnost. Mercator naj bi jim stal ob strani vsaj še tri leta, v tem času pa se želijo ponovno povzpeti na evropski vrh.

Hokej
Ob besedni zvezi denarne težave ljubitelji hokeja v zadnjih letih zastrižejo z ušesi, predvsem ko je govor o reprezentanci. Ob skupnih akcijah se "risi" vedno znova ukvarjajo s to neprijetno nadlogo, ki zdaj že prav kronično pesti hokejsko zvezo. Najboljša kluba Tilia Olimpija in Acroni Jesenice sta z Ligo Ebel dobila tekmovanje, o katerem sta še pred kratkim lahko le sanjala. Dvorani v Ljubljani in na Jesenicah sta večkrat polni, kluba sta veliko bolj prisotna v medijih, a na drugi strani so večji tudi stroški. V obeh klubih ne zganjajo panike v zvezi z morebitnim zmanjšanjem sredstev pokroviteljev, čeprav povsem brez težav najbrž ne bo šlo.

V Zgornjesavski dolini je sredi decembra močno odmevala novica, da so v Acroniju uvedli skrajšani delovni čas, kar bržkone ne pomeni nič dobrega niti za hokejiste. Nekaj zamud pri plačah je že bilo, tako kot tudi v Tivoliju. Upravi obeh klubov si seveda želita, da bi njihove tekme obiskalo čim več gledalcev. Če bosta uspešna v končnici (Olimpijo sicer čaka še trnova pot do nje), se za to ni bati.

Matej Rijavec