27-letni Dravograjčan je v letošnji košarkarski Ligi NBA dobil zajetno minutažo, ki jo je tudi dobro unovčil. Na tekmo je igral 22 minut in dosegal skoraj po 10 točk. Kljub solidni osebni statistiki pa so Mrežice razočarale in ostale brez končnice. Nachbar je po sezoni postal prost igralec, vse bolj pa se ponuja možnost prestopa v New York, ki ga je prevzel njegov nekadanji trener pri Benettonu Mike D'Antoni.

Za vami je statistično najuspešnejša sezona v NBA-ju. Malce slabši je bil le odstotek meta. Kako ste vi zadovoljni z njo?
V večini sem zadovoljen. Delo v lanskem poletju se je izplačalo in za mano je dobra sezona. Malce sem razočaran, ker se nam ni uspelo uvrstiti v končnico. Imel sem tudi nekaj manjših poškodb, kar me je nekoliko vrglo iz tira, tako da sem potreboval dve, tri tekme, da se vrnem v ritem. Veliko tekem sem igral tudi poškodovan, ker smo lovili končnico. Če tega ne bi bilo, bi bilo idealno. Zdaj, ko se ozrem nazaj, lahko rečem, da je bila sezona dobra.

S katerimi segmenti igre ste najbolj zadovoljni oziroma ste jih najbolj izboljšali?
Bil sem veliko bolj agresiven in več sem prodiral pod koš. Več sem imel skokov, več podaj, tako da sem napredoval na vseh področjih. Slabši je bil odstotek meta, vendar je to posledica nihanja celotne ekipe. Moštvo ni delovalo tako dobro kot lani. Bilo je tudi veliko menjav, pa odhod Jasona Kidda. Vse to vpliva na konstantnost ekipe. Delež so imele tudi minipoškodbe, kar se je poznalo na odstotku meta. V takem primeru potrebuješ teden ali dva, da prideš spet noter.

Z New Jersejem se vam ni uspelo uvrstiti v končnico. Še januarja ste bili optimistični in upali, da se vam bo uspelo uvrstiti celo v finale Vzhoda. Kaj se je zgodilo z moštvom?
Poškodba našega centra Nanada Krstića se je zavlekla daleč v sezono. Pričakovalo se je, da bo že od prve tekme tisti, ki je bil blizu igralca All Star, a je za to potreboval dalj časa. Potem je bil tu odhod Jasona Kidda, enega najboljših organizatorjev igre na svetu. Pa poškodba Vincea Carterja. Ekipe, ki nimajo teh težav, pridejo daleč. Po takih težavah je težko kaj narediti. Tu ne gre za 30 tekem, ampak za 82, pravi maraton.

Moštvu očitajo tudi slabo igro v obrambi …
Ja, obrambno nismo blesteli. Še posebej se nam je pri obrambi poznal odhod Jasona Kidda, ki je veljal za najboljšega v tem segmentu v ekipi. Ko te zapusti tak igralec, ki igra 40 minut na tekmo, je vrzel težko zapolniti. Je pa res, da smo po "tradu" postali boljša napadalna ekipa, vendar tega nismo znali vnovčiti, ker je obramba pač bila preslaba.

Kakšno vtis je na vas naredila Kiddova zamenjava, Devin Harris?
On je drug tip igralca, veliko bolj nevaren za koš. Sicer ni tako dober v obrambi, skoku, podajah, vendar je zelo hiter in dobro vleče žogo. Odgovarja mu hitra igra. Pred sabo ima svetlo prihodnost. Je še zelo mlad in z vidika kluba je bila to dobra poteza, ker je dobil organizatorja za naslednjih 7, 8 let.

Zakaj je po vašem Kidd želel zapustiti klub? Je uvidel, da Mrežice nimajo pravih možnosti za vrhunski dosežek?
Kidd je preživel v klubu šest sezon. Dvakrat je pripeljal Netse v finale. Ob koncu kariere se je želel vrniti tja, kjer je začel – v Dallas. Vodstvo je že februarja uvidelo, da ni realnih možnosti za napredovanje, zato so se odrekli Kiddu in pripeljali Harrisa, ki bo nosilec igre v naslednjih letih. Misli, da je bila to pametna poteza.

Se vi, zdaj ko ste prost igralec, še vidite pri Mrežicah v prihodnje? Po eni strani so vam ponudile pravo priložnost, ampak pravih uspehov z njimi najbrž ne boste dosegli?
Netsi so ekipa, ki se bo kmalu vrnila nazaj. To ni moštvo, ki ga čaka dolga tranzicija. Vodstvo kluba je ambiciozno. Kako hitro se bodo vrnili, je težko reči. Jaz bi rad ostal. V klubu se dobro počutim, pa tudi način življenja tam mi odgovarja.

Po selitvi vašega nekdanjega trenerja in prijatelja Mika D'Antonija v New York so se pojavila namigovanja, da se mu boste pridružili …
Res sva ohranila dobre odnose. Večkrat semu mu namignil, da bi rad še enkrat igral pod njegovim vodstvom. Zagotovo se bom pogovarjal tudi z New Yorkom, nekoč ko bo to dovoljeno. Lepo bi bilo zaigrati za Knickse, ki so eden izmed najbolj znanih svetovnih klubov.

Hipotetično, vem, da ne smete komentirati prestopov do 1. julija. Če bi dobili enaki ponudbi obeh, klubov, New Jerseyja in New Yorka, za koga bi se odločili?
Hmmm (smeh) … Mogoče bi poskušal kaj novega in se odločil za New York.

Očitno se vam je lanska košarica reprezentanci zaradi priprav na novo sezono obrestovala. Pred olimpijskimi kvalifikacijami ste na širšem Pipanovem seznamu. Kakšen je trenutno vaš status?
Želja za igranje za reprezentanco je, odločitev pa bo padla v naslednjem tednu po pogovoru s selektorjem.

Sta se s selektorjem že slišala?
Ne, nismo se še pogovarjali. Čakam na ta klic, da se pogovorimo.

Ali ni to malce čudno, da se še niste slišali?
Jaz zveze ne morem klicati in jih prositi, če lahko sodelujem. Ko bodo poklicali, se bom rade volje odzval. Seveda se morajo urediti še nekatere zadeve kot pri vsakem profesionalnem športniku. Predvsem gre tu za zavarovanje, kar je še posebej pomembno zdaj, ko nimam pogodbe.

Ste imeli kakšne kontakte s Košarkarsko zvezo Slovenije med sezono?
Ne.

Je možnost, da ne bi igrali na kvalifikacijah in da bi igrali na olimpijskih igrah?
To bi bilo idealno, vendar se zveza s tem zagotovo ne bo strinjala. Pričakovati kaj takega, bi bilo utopično.

Kakšne možnosti dajete Sloveniji za uvrstitev na olimpijskih igrah?
Cilj je uvrstitev v Peking in mislim, da je ta cilj povsem realen. Kaj se bo tam dalo narediti, je težko reči. Menim, da smo še malce dolžni s svetovnega prvenstva na Japonskem, ko bi morali narediti še korak več. Peking bo še ena priložnost za dokazovanje, koliko je v svetovnem merilu vredna slovenska košarka.

V Ligi NBA so se začela konferenčna finala. Komu pripisujete največ možnosti za končni uspeh?
Težko je reči. Vsa moštva so odlična in vsa gredo lahko do konca. Če bi že moral izbrati enega, bi se zaradi izkušenj odločil za San Antonio.

R. K.