Najuspešnejši slovenski olimpijec je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja na olimpijskih igrah osvojil šest medalj, od tega tri zlate. V Parizu je bil leta 1924 najboljši v mnogoboju in na drogu, čez štiri leta v Amsterdamu pa je zmagal na krogih ter osvojil bron v mnogoboju in z ekipo. Leta 1936 je na igrah v Berlinu končal bogato kariero s srebrom na krogih. Poleg tega je prinesel veliko kolajn tudi s svetovnih prvenstev.

Po vojni v zaporu
Rodil se je leta 1898 v Novem mestu, od leta 1927 pa je živel v Mariboru, kjer je 8. novembra leta 1999 umrl. Z ženo Lidijo se je poročil leta 1933, imel je hčerko edinko Lidijo (rojeno leta 1937), bil pa je tudi ded in praded. Po izobrazbi je bil pravnik, preživljal se je s sodniškim poklicem. Manj znano je, da je po drugi svetovni vojni zaradi nestrinjanja s takratno oblastjo nekaj časa preživel v zaporu v Ljubljani in bil nato odrinjen na stranski tir. Službo je dobil šele leta 1952 na Gospodarski zbornici v Mariboru in tam delal do upokojitve leta 1965.

Več priznanj
Zadnjih 30 let svojega življenja je le preživel bolj na očeh javnosti. Prejel je različna priznanja, od katerih izstopa olimpijski red (L'Ordre Olympique), ki mu ga je leta 1987 izročil predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch.

V družbi legend
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je postal pravi ambasador slovenskega športa po svetu. Najbolj bo ostal v spominu njegov "šov" na odprtju olimpijskih iger v Atlanti leta 1996, ko se je kot najstarejši olimpionik na svetu predstavil v družbi športnih legend (Carl Lewis, Nadia Comaneci, Bob Beamon ...) in navdušil tudi takratnega predsednika ZDA Billa Clintona.

Nenadna smrt
Ob 100-letnici so mu v Novem mestu pripravili veličasten sprejem, ki se ga je udeležil tudi Samaranch. Junija leta 1999 je Štukelj v enem zadnjih javnih nastopov nagovoril ljudi na Kongresnem trgu v Ljubljani ob obisku predsednika Clintona v slovenski prestolnici, čez dobre štiri mesece pa je nenadoma in nepričakovano umrl zaradi srčnega napada. Vse do smrti je bil športno dejaven in je s svojim zgledom navdihoval staro in mlado, nedvomno pa je idol mnogih tudi dandanes.

Razstava v Novem mestu
V sredo so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu odprli spominsko razstavo v čast Štuklju, ki bo na ogled do 17. februarja. Več si preberite tukaj. Slovesnost so pripravili tudi v Žužemberku, kjer so se mu med drugim poklonili slovenski predsednik Danilo Türk ter telovadca Miro Cerar in Mitja Petkovšek. Štukljeva mati Marija Milner je bila rojena v vasi Zafara, ki je dva kilometra oddaljena od Žužemberka.