Raznovrstne barve dresov slovenskih reprezentanc niso ovira za prave navijače. Foto: EPA
Raznovrstne barve dresov slovenskih reprezentanc niso ovira za prave navijače. Foto: EPA
Nogometna reprezentanca Slovenije
Zlata belo-zelena generacija slovenskih nogometašev. Foto: EPA
Boštjan Nachbar in Sani Bečirovič
Slovenska košarkarska reprezentanca je dosegla največji uspeh na evropskem prvenstvu v Beogradu. Foto: Reuters
Slovenski risi
Hokejisti so si namesto državnega grba omislili vsaj najbolj prepoznavni vzdevek. Foto: Reuters
Čeplakova po svetovnem rekordu
Pri Jolandi Čeplak moti napačna postavitev grba (pravilno na levi srčni strani) in obrnjena zastava. Foto: EPA
Zmagovalna trojka iz Oberstdorfa
Na prvi pogled slavje treh severnjakinj. Katera država pa se skriva na čelu Majdičeve? Foto: Reuters

Olimpijski komite Slovenije je krovna organizacija slovenskega športa in se je kot tak že na samem začetku obstoja lotil tega vprašanja. Predstavnik OKS-ja Jani Dvoršak je MMC-ju predstavil izhodišče za drese slovenskih športnikov: "Skupščina OKS-ja je 23. aprila leta 1992 sprejela sklep, ki med drugim opredeljuje tudi barvne kombinacije dresov nacionalnih reprezentanc. Sprejet je bil predlog, ki je temeljil na dveh aktualnih barvah tedanjega časa. Tako sta zelena in modra v kombinaciji z belo postali uradni barvi slovenskih športnikov."

Različne zahteve ekip in posameznikov
Pri oblikovanju oblačil imajo posamezni športi, zveze in proizvajalci svoje potrebe, ki jih je treba upoštevati. Na barvo vplivajo različni materiali in tudi podnebne razmere, na primer v Torinu so bile trenirke v "topli" modri, v Atenah pa v močnemu soncu prilagojeni beli (ne)barvi. Moštveni športi zaradi svoje narave vedno potrebujejo pozitivno (svetlejšo) in negativno (temnejšo) različico, medtem ko so med posamezniki ta razmerja navadno neizrazita. Ob tem se spreminjajo tudi olimpijske kolekcije, ki so v veljavi za en olimpijski ciklus, torej štiri leta. Trenutni tako imenovani nacionalni komplet, ki je bil predstavljen v Atenah leta 2004, je narejen v razmerju 60:40 v korist modre barve.

Zveze se svojega sklepa držijo ali pa ne
Sklep iz leta 1992 je za vse članice obvezujoč, saj so ga same sprejele, vendar se nekatere panožne zveze tega držijo, druge pa ne. Zastavo in grb OKS-ja uporablja po zakonu o uporabi državnih simbolov, tako sodi grb vedno na srčno stran. Gospod Dvoršak je ob tem še dodal svoje osebno mnenje: "Kolikor športnik na velikem tekmovanju predstavlja Slovenijo, je dolžan predstaviti tudi državo, ki financira in podpira njihovo delovanje, ravno tako kot ga spozorji."

Grb končno tudi med nogometaši
Nogomet je najpomembnejša postranska stvar na svetu in tudi "naši" pri tem niso ostali neopaženi. Zgodovinske bitke je Katančeva četa v Kijevu in Bukarešti izbojevala v belem z zelenim pridihom. Pred kratkim se je naša najbogatejša zveza odločila za prenovo celostne podobe, ki ni bila drastična, saj ohranja osnovno belo, dodaja temni zeleni (ponazarja resnost in odgovornost) svetlo zeleno (mladost in dinamičnost). Se bo pa na tekmi proti Estoniji prvič na slovenskih nogometnih dresih pojavil državni grb.

Rokometaši so zamenjali barve
Zelene barve se oklepa tudi košarka, kar je tudi razumljivo, saj sta barvi obeh dozdajšnjih državnih prvakov prav zeleni (Olimpija in Krka), se je pa odtenek spreminjal od temne do fluroscentne zelene in nazaj. Povsem so barvo spremenili rokometaši, ki v starih zelenih dresih niso pretirano blesteli, zato pa so v svetlo modrih kar takoj osvojili srebrno odličje na domačem evropskem prvenstvu leta 2004.

"Plavi" so ostali le risi
Za kombinacijo barv na slovenski zastavi so se odločili hokejisti, ki so v bistvu edini, ki so ohranili stare jugoslovanske barve. To ni presenetljivo, saj so tudi "plavo" reprezentanco sestavljali skoraj izključno fantje iz Spodnje Šiške in Kurje vasi.

Posameznikom ne preostane drugega
Športniki v posamičnih športnih se držijo dogovora, zlasti olimpijci se z veseljem oskrbujejo z oblačili iz skladišč OKS-ja, kar je razumljivo, saj gre po navadi za finančno precej šibkejše zveze. Tako naši atleti in atletinje veselo razkazujejo slovenski grb ob svojih uspehih in tudi zastave jim po atletski tradiciji niso tuje.

Tradicija ponuja različne rešitve
V slovenske drese s stiliziranim Triglavom in morjem se na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih uspešno preoblačijo tudi kolesarji, ki so sicer drugače trdno zavezani razkazovanju napisov svojih delodajalcev. Telovadni dvojec Pegan-Petkovšek sredi belega dresa krasi državni grb, medtem ko so veslači prebravali v slovenske brave celo vesla.

Pozimi veljajo drugačna pravila
Za največjo izjemo v slovenskem športu veljajo reprezentanti zimskih športov. Alpski smučarji so nekaj časa uporabljali izredno vpadljive zelene drese, a so se nazadnje odločili za rdeče kombinacije. Skakalci so zgodba zase, saj jih močno omejuje material kombinezonov, takači oziroma Majdičeva pa na mestu, ki je pri drugih narodih rezervirano za zastavo, predstavljajo svojega zvestega pokrovitelja.

Zakaj je ravno pri zimskih športih največ odstopanj, boste bralci našega portala zvedeli v prihodnjih dneh.

Toni Gruden