V časih skorajda še amaterskega nogometa je za novost poskrbel Nemec Karl Wald, po poklicu frizer, ki je s tem poskrbel za pravo malo revolucijo v nogometu. V svoji iznajdbi je užival dolgo, saj je umrl leta 2011, star 95 let, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Prej odločal žreb ali kar met kovanca
Pred njegovim predlogom je desetletja o zmagovalcu tekme ob neodločenem izidu odločal žreb ali pa met kovanca. Wald ni bil edini, ki je menil, da ne pride v poštev, da nogometno tekmo odloči žreb, da je tako nešportno oškodovano eno od moštev in da je žreb preprosto neumnost.
Bil pa je prvi, ki je ukrepal. Zamislil si je današnji format odločanja s petimi strelci, ki odločijo zmagovalca s streljanjem enajstmetrovk. Zadevo je tajno testiral konec 60. let prejšnjega stoletja na prijateljskih tekmah na Bavarskem. "To je bila hoja po robu prepada. Zelo ga je skrbelo, da tega ne bi izvedel kdo iz nemške zveze," se danes spominja Waldov vnuk Thorsten Schacht, ki ve, da bi bil dedek takrat zaradi svojega početja ob licenco.
Navdušil gledalce, ki so lahko spremljali strele z zelenice
Ampak gledalci na tribunah so bili nad novostjo navdušeni. Ljudje so si preprosto želeli videti žogo v mreži. V takratnih časih so navijači celo prišli na zelenico, do 16-metrskega prostora, in neposredno od blizu spremljali dramo na zelenici ter se veselili ali trpeli s svojo ekipo.
Čeprav je predlog v javnosti naletel na navdušenje, njegova uveljavitev ni bila popolnoma preprosta. Wald, ki je sodniško licenco pridobil že leta 1936, je najprej naletel na odpor. Posamezni predstavniki bavarske nogometne zveze so želeli njegov predlog leta 1970 ustaviti. A večina na zvezi je predlog podprla in njegova zamisel je uradno potrditev dobila 30. maja 1970.
Premiera na velikem odru v Beogradu '76
Le nekaj let pozneje je novost prevzela Nogometna zveza Nemčije, nato pa tudi Evropska nogometna zveza in Mednarodna nogometna zveza. Evropsko prvenstvo 1976, katerega zaključni turnir je gostila Jugoslavija, je bilo prvo veliko tekmovanje, kjer je novo pravilo odločalo o zmagovalni reprezentanci.
Nemčiji takrat pravilo ni prineslo sreče. V finalu v Beogradu je tako izgubila finale proti Češkoslovaški (5:3), med tistimi, ki so zapravili enajstmetrovko, pa je tudi legenda nemškega nogometa Uli Hoeness. Zmago takratne ČSSR je potrdil Antonin Panenka, avtor "panenke", spodkopanega kazenskega strela, ki ga je svetu predstavil prav v finalu v Beogradu.
Karl Wald je spremenil nogomet in s svojim predlogom poskrbel za neštete napete obračune. To ni ostalo prezrto v njegovem domačem Penzbergu. Tam se ulica, ki vodi na nogometni stadion, zdaj imenuje po njem. V lokalnem muzeju pa je letos na ogled tudi razstava o avtorju te nogometne ideje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje