"Najbrž sem bil v Kanižarici na igrišču. Pred televizijo sem bil kot otrok zelo malo časa. Največ časa sem preživel zunaj, kar je bilo gledano skozi današnje oči še najboljše," je pred srednim treningom v idiličnih razmerah na Brdu pri Kranju na naše vprašanje razložil Belokranjec, najizkušenejši v slovenski nogometni reprezentanci, ki jo v petek in ponedeljek čakata zadnja dvoboja v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2024.

V petek bo minilo natanko 24 let od nepozabnega večera v ukrajinski prestolnici, ki je Sloveniji na čelu s Srečkom Katancem in Zlatkom Zahovičem zagotovil pot na prvenstvo stare celine v Belgiji in na Nizozemskem. Če se Kurtić vendarle lahko spominja bojev za EP 2000 in SP 2002, pa je bila večina članov zdajšnje izbrane vrste tedaj za kaj takšnega preprosto premlada. Nekateri niti niso še privekali na svet. Benjamin Šeško in Martin Turk sta letnik 2003, Žan Vipotnik 2002.

"Še vedno govorimo o zlati generaciji, a ne obremenjujemo se preveč s tem, kaj je bilo v preteklosti. Gledamo naprej. Teh deset dni je najpomembnejših v naših karierah, še posebej v moji. Gre za eno izmed najpomembnejših tekem v moji karieri. Tako kot so ga pustili tedanji veliki igralci, moramo tudi mi pustiti svoj pečat," je v pričakovanju srečanj proti Danski in Kazahstanu poudaril Kurtić.

"Čustva so zelo prisotna"

Čeprav priprave na novembrski tekmi niso nič drugačne kot v dozdajšnjem delu kvalifikacij, ni mogoče uiti temu, da je pred reprezentanco vendarle pomemben mejnik, ki bo začrtal prihodnost slovenskega nogometa. Zato tako kot prejšnji mesec, ko je bilo treba premagati Finsko in Severno Irsko, ne gre brez "žgečkanja" in "metuljčkov".

"Čustva so zelo prisotna. Tudi v klubu sem veliko razmišljal, kdaj bo že končno nastopil ta trenutek, da vidimo, kje smo. Smo zelo blizu, te priložnosti res ne smemo izpustiti. Ostati moramo skupaj in ne razmišljati vsak zase. Če se želimo uvrstiti na EP, lahko to naredimo samo skupaj. Tudi najmlajši lahko najstarejšemu pove stvari, ki mu mogoče ne ustrezajo. To je pravi odnos, ki ga hočemo zadržati, da bi nam uspel neki velik rezultat," poudarja vezist Universitatee Craiove, ki ima kot nesporna avtoriteta, pa tudi zabavljač, nadvse pomembno vlogo zunaj igrišča.

S pravim pristopom bo prišel tudi rezultat

Lani junija je bila po porazu v Beogradu s 4:1 v Ligi narodov slovenska reprezentanca na najnižji točki v zadnjih letih, od tedaj pa je na 14 tekmah izgubila le enkrat. Kaj se je spremenilo?

"Bili smo pod pritiskom, tudi vi novinarji ste ga ustvarjali, prav tako smo si ga sami sebi. Morali smo se pogovoriti med sabo in nekatere stvari malo spremeniti. Med drugim odnose med nami, tako na igrišču kot zunaj njega. To nas je nagradilo. Od tedaj kažemo večjo željo, na treningih iščemo pravo igro in principe. Od prvega do zadnjega smo začeli spoštovati taktične zamisli. To nas je pripeljalo sem, kjer smo danes. Zavedamo se, kaj nam prinašata ti zadnji dve tekmi, vendar ne delamo preveč drame. Pripravljamo se enako kot doslej, treniramo, se družimo, saj je to najpomembneje. Znova moramo ubrati pravi pristop in tako bo prišel tudi rezultat."

Bolje se počutijo, če niso v vlogi favorita

Junijsko soočenje Slovencev in Dancev v Stožicah se je končalo z 1:1, obe vodilni reprezentanci skupine H pa sta do zdaj zbrali po 19 točk. Imata tudi skoraj enako razliko v zadetkih – Slovenija 17:6, Danska 17:7. Kljub temu nogometaši iz dežele Hamleta veljajo za favorite na petkovem spektaklu na stadionu Parken. Pa čeprav ne bodo mogli računati na pomoč članov Manchester Uniteda Christiana Eriksena in Rasmusa Höjlunda.

"Kar naj bo Danska tudi tokrat favorit, to imamo raje. Na igrišču se vselej pokaže, kdo je boljši. Ne smemo delati razlik med igranjem doma in v gosteh. Ne samo po kakovosti, pomembna bo tudi ekipa, ki diha kot eno in se bori za vsako žogo. Danska je zelo kakovostna reprezentanca, čeprav manjkajo nekateri igralci. Pričakujemo veliko dinamike v njihovi igri, igrajo doma, tako da bomo morali biti na igrišču zelo dobro taktično postavljeni in paziti na razdalje med linijami oziroma igralci. Zelo pomembna bo tudi komunikacija. Naredili bomo vse, da onemogočimo njihove največje kvalitete," pravi senior v Kekovi vrsti.

Pred osmimi leti bi lahko postal veliki junak

Kurtić je bil z reprezentanco do zdaj najbližje uvrstitvi na veliko tekmovanje v kvalifikacijah za EP 2016. Septembra 2015 je Slovenija v Baslu proti Švici še v 80. minuti vodila z 0:2 in bila na pragu osvojitve drugega mesta v skupini, ki bi jo neposredno peljalo v Francijo, toda na koncu je po velikem preobratu izgubila s 3:2.

"Švicarjem ponudili prst in ostali brez roke," smo naslednji dan zapisali na MMC-ju. Kurtić je v zadnjih minutah pri izidu 2:2 iz ugodnega položaja z diagonalnim strelom za malo zgrešil vrata, potem ko je sodnik po najverjetnejšem prekršku nad Kevinom Kamplom pustil prednost.

"Tista tekma s Švico se še vedno vrti v naših glavah in se je spominjamo kot nekega negativnega trenutka. A v življenju je treba doživeti težke trenutke, da lahko prideš na visoko raven, saj lahko na podlagi preteklih izkušenj narediš nekatere stvari drugače," je sklenil prekaljeni 34-letnik, ki ga je v Črnomlju "odkril" nekdanji selektor Tomaž Kavčič.

Reprezentanca bo v četrtek opoldne še enkrat trenirala na Brdu pri Kranju, kjer sta jo danes obiskala tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Rade Mijatović in direktor reprezentanc Miran Pavlin, popoldne pa sledi let v Köbenhavn.