"Če me vprašate za mnenje, ni treba ničesar spreminjati," je odgovor Aleksandra Čeferina na vprašanje Spiegla v sobotnem intervjuju, ali podpira idejni osnutek reform Lige prvakov, ki je zadnje tedne razburkal evropski nogomet.

Sporni predlogi, ki jih je Uefino delovno telo predstavilo, so razburili združenje evropskih lig, ki je Čeferina in Evropsko nogometno zvezo obtožilo, da so povsem popustili in ideje tako rekoč skopirali iz predlogov Evropskega združenja klubov (ECA), ki zastopa največje klube stare celine.

Kakšen bo odziv Agnellija?
Razkritje AP-ja in drugih medijev potrjuje, da je Uefa res pokazala predlog, po katerem bi s sezono 2024/25 evropska nogometna tekmovanja preoblikovali v piramidni sistem s tremi ravnmi, pri čemer bi v elitni Ligi prvakov kar 24 od 32 mest zagotavljal uspeh v spremenjenem skupinskem delu s štirimi skupinami s po osmimi klubi. Po ogorčenju nogometnih lig in nizu kritik je Čeferin naprej izpostavil, da gre za ideje in mnenja ter šele začetek posvetovalnega procesa z vsemi deležniki: klubi, ligami in igralci ter članicami Uefe, ki imajo navsezadnje končno besedo.

"Poslušali bomo vsa mnenja in jih skušali upoštevati, da bi prišlo do soglasja," je poudaril Čeferin in dodal, da se pogovarjajo o morebitnih spremembah šele čez pet let. A pri tem je 51-letni Grosupeljčan v pogovoru za vplivni nemški tednik zdaj prvič izrazil osebno mnenje, ki dejansko nasprotuje idejam prijatelja Andree Agnellija, vodje ECA-ja in predsednika Juventusa.

Evropske tekme ob koncu tedna zagotovo odpadejo
Spiegel je v sodelovanju s Football Leaksom lani razkril rovarjenje ECA-ja in prizadevanje evropskih superklubov, da bi v skrajni sili, če ne dobijo še več zagotovljenih mest v Ligi prvakov, odšli na svoje izpod okrilja Uefe in oblikovali samostojno superligo.

Čeferin je potrdil, da je bila ideja o igranju evropskih tekem ob koncih tedna resno obravnavana, a je bila dokončno zavrnjena zaradi upora nacionalnih prvenstev, s čimer odpade vsakršna možnost, da bi razen finala Lige prvakov še kakšno evropsko tekmo igrali v soboto ali nedeljo, ki sta v nogometu tradicionalno rezervirani za državna prvenstva.

Težave so tudi drugje po Evropi
Slovenski odvetnik na čelu Evropske nogometne zveze je branil tudi odločitev, da se finale Evropske lige igra v Bakuju, kar je bila sicer prva odločitev pod Čeferinovim predsednikovanjem. Čeferin je sicer poudaril, da je stanje človekovih pravic v Azerbajdžanu težavno: "Toda ali to pomeni tudi, da si navijači v Bakuju ne zaslužijo nogometa v živo? Težave s človekovimi pravicami so tudi drugje v Evropi."

Vprašanje je aktualno tudi zato, ker se je Arsenalov vezni igralec Henrih Mhitarjan odločil, da ne bo igral v finalu, saj se kot Armenec, državi sta bili v vojni v Karabahu, boji za lastno varnost. "Gre za odločitev igralca. Če bo nogomet dovolil, da ga ustavijo tovrstne težave, potem v prihodnje ne bomo več mogli organizirati ničesar. Tudi v Franciji smo organizirali varno evropsko prvenstvo, čeprav je bila država takrat tarča terorističnih napadov," je še dejal Čeferin.