In še koga iz kakšne druge države. Po poročanju medijev si je življenje takoj po koncu tekme med Nizozemsko in Brazilijo (2:1) vzel neki mladi nogometni fanatik iz Haitija. Tragedija se je zgodila v predmestju Port-au-Princea, mladenič, očitno zvesti privrženec carioc, pa je po porazu stekel pred mimo vozeče vozilo.

Dungo podpirali rezultati, igra ne
Dungo so v njegovem mandatu na klopi selecaa podpirali le rezultati, igra pač ne: postal je prvak Copa Americe leta 2007, potem ko je v finalu "povozil" Argentince s 3:0, in lani osvojil Pokal konfederacij po finalnem preobratu z ZDA (3:2). "Jogo bonito" se je umaknil delavski in izidu podrejeni igri, takšna Brazilija pa je bila skorajšnja "žalitev" za brazilski nogomet. Kljub temu pa zagotovo eden glavnih favoritov prvenstva, zato je bilo razočaranje po vsej deželi neizmerno.

Copacabana po Sneijderjevem golu obmolknila
Na Copacabani je tekmo tradicionalno spremljalo na tisoče privržencev, ki so se po prvem polčasu že začeli pripravljati na polfinale. Na koncu se jim je pred glavami vrtelo le še proslavljanje Nizozemcev po zmagovitem zadetku Wesleyja Sneijderja. Naslovna stran O Die se je kmalu po slovesu od SP-ja spremenila v črno-belo z žalnim trakom in (med drugim) tudi naslovom: Konec Dungove ere. Mnogi, zlasti "večni romantiki", so si oddahnili, ko je nekdanji reprezentančni kapetan napovedal, da se po SP-ju ne glede na dosežek umika. Mar to pomeni tudi vrnitev "lepe igre"?

Prvi kamen spotike že izbor igralcev
46-letni strateg, prvak kot igralec leta 1994, ni mogel računati niti na podporo medijev, še več, večkrat se je celo sprl z njimi, niti večjega dela javnosti. Prvi kamen spotike je bil že izbor igralcev, kjer je Kleberson mesto v reprezentanci dobil namesto Ronaldinha ali Santosove mlade zvezde Paula Henriqueja. Edini z navdihom ali potezo več v zvezni vrsti je bil le Kaka. In to se je videlo tudi v Južni Afriki.

Dunga vztrajal z dvema "razbijačema"
Bolj so se ukvarjali s sodniki kot z lastno igro, prejeli dva rdeča kartona v petih obračunih, "skupinska" derbija s Slonokoščeno obalo in Portugalsko pa bosta šla slej ko prej v pozabo. Brazilska igra niti od daleč ni prepričala, je bila pa zelo učinkovita - primerna za turnirski sistem. Tudi zato je Dunga vztrajal in se ni odpovedal postavitvi z dvema "razbijačema" na sredini igrišča: večji del sta bila to Gilberto Silva in Felipe Melo - za Dungo naslednji, ki si je nakopal največ gneva.

Melo šikaniranj že vajen
"Potem ko si je tako neumno prislužil rdeči karton - pohodil je krilnega igralca Nizozemske -, si upa še reči, da sodnik Nišimura ni bil pošten in da ga je izključil le zaradi prigovarjanja nasprotnika," pišejo mediji, ki so njegovo izredno podajo za vodilni zadetek Robinha kar spregledali. 27-letni igralec Juventusa, ki ga je legendarni Ronaldo poslal na dopust zunaj Brazilije, je sicer takšnih šikaniranj in vloge "dežurnega krivca" vajen že iz zadnje sezone pri stari dami. Po prestopu iz Fiorentine je bil prvi del sezone 2009/10, kljub svetlemu začetku, za pozabo. Nekateri navijači so protestirali proti njegovemu igranju, bralci Il Fato Quotidiana pa so ga izbrali celo za najslabšega igralca leta 2009.

Kaka: Najbolj žalosten trenutek reprezentančne kariere
In potem je tu Kaka. Melovo nasprotje. Prvi zvezdnik ekipe. Desetica. Oboževan v rodni Brasilii, slavljen po vsem svetu. Po neprepričljivih predstavah v prvi sezoni v dresu madridskega Reala po zvezdniškem prestopu iz Milana so španski mediji med drugim namigovali tudi, da se "hrani" za SP. Včeraj se ga ni dalo potolažiti: "Zdaj je treba čakati nova štiri leta. Ne vem, kaj vse se bo zgodilo do takrat, ne vem, ali bom sploh lahko nastopil. Delal sem trdo, da bi zaigral tukaj, čeprav vem, da se mi to ne bo priznalo. Zaradi težav s poškodbami med sezono sem si mislil, da me niti ne bo tukaj, vendar so mi soigralci dali pravo podporo. Z reprezentanco imam čvrsto vez in to je zagotovo do zdaj najbolj žalosten trenutek moje reprezentančne kariere."

Šele tretji preobrat na SP-jih
Nizozemci so se zmage nad petkratnimi svetovnimi prvaki veselili kot otroci, uspel jim je redko viden preobrat. Brazilci so doživeli šele tretji poraz v zgodovini svetovnih prvenstev, potem ko so na tekmi povedli. Predtem so na takšen način klonili proti Urugvaju leta 1950 na domači Maracani pred 199.954 navijači (1:2) in v skupinskem delu SP-ja v Franciji 1998 pred Norveško (tega leta so postali podprvaki). V kar 53 od 60 srečanj so po vodstvu na tekmi tudi zmagali.

"Žoga se je odbila od moje plešaste glave"
"Ko izločiš Brazilijo, eno najboljših ekip na prvenstvu, začutiš predvsem olajšanje. To je bil moj prvi gol z glavo, mislim, da ga ne bom več dosegel. Žoga se je le odbila od moje plešaste glave v mrežo. Fantastično!" je bil vzhičen strelec zmagovitega zadetka, zvezdnik Interja, Sneijder. Selektor Bert van Marwijk se je le spomnil vseh posmehov, ko je pred dvema letoma ob prevzemu službe dejal, da se bo ta ekipa borila za naslov svetovnega prvaka: "Ampak če si nečesa želiš, moraš v to verjeti."

Ni bil atraktiven, je bil pa fantastičen nogomet
"Po 20 ali 25 minutah sem bil prav zadovoljen, da je bilo samo 1:0. Če bi izgubili tekmo, bi jo lahko le zaradi prvih 15 minut. Po prvem doseženem golu smo postajali le še boljši. Ljudje so nam dejali, da to ni bil atraktiven nogomet. Ampak pokazali smo, da lahko igramo fantastičen nogomet in premagamo fantastično ekipo. Favorite SP-ja," je še dodal van Marwijk.

V spodnjem videu si oglejte jokanje brazilskega vratarja Julia Cesarja v intervjuju takoj po tekmi.