A če se bo ta Kavčičeva vera res uresničila, kljub zelo verjetnemu novembrskemu izpadu iz Lige C, je sodeč po vseh izjavah preteklih tednov, mogoče reči, da potem v vratih Slovenije ne bo stal trenutno najboljši slovenski nogometaš. "O Janu Oblaku ne bi veliko govoril. Bilo je povedano veliko, vsak naj si ustvari svoje mnenje. Kaj vam to vsem sporoča?" je na novinarski konferenci po remiju Slovenija - Ciper (1:1) Kavčič vprašal novinarje in slovensko javnost. Ko so ga vprašali, ali bi Oblaka vseeno prosil, če si premisli o novembrskih tekmah, je 64-letni trener izbruhnil.

Reprezentanca ga potrebuje, vrata so odprta
"Koga naj prosim? To je reprezentanca! Za koga se hodi? Ali zaradi mene? Jan Oblak – tukaj nisem jaz problem. Ali ga reprezentanca potrebuje? Da, potrebuje ga, vrata so vedno odprta. Rad se pogovorim z vsakim ena na ena. Komu sem obljubljal (kapetanski trak)? Kdo so teh pet? Seveda je moral biti to Iličić ali je bil to Požeg-Vancaš?" je izlil srce selektor in potrdil, da je bistvo spora kapetanska vloga, hkrati pa znova zanikal točnosti navedb v PR sporočilu NZS-ja po sestanku med Oblakom in predsednikom zveze Radetom Mijatovićem v Madridu.

"Nič čez Jana Oblaka osebno. Dolgo ga poznam, pri 16 letih in pol je branil v mladinski reprezentanci pri meni. Da ne govorim dalje, brez zveze. To je moj osebni poraz, tako jemljem to. Čeprav krivde nobene. Dokler ni prišla ven tista izjava, nisem nič nikomur rekel, temveč samo poslušal. Vseskozi pravim: reprezentanca ga potrebuje," je zatrdil vidno vznemirjeni Kavčič.

Kamplu zaupa, da je bil preveč bolan
Drugačna je zgodba z drugim nogometnim zvezdnikom Kevinom Kamplom, zatrjuje Kavčič: "Kevin me ni pustil na cedilu. Če imate čas, vam na kavi z veseljem pokažem, kaj mi je sporočil, dobite pa lahko tudi medicinske izvide. Predolgo je, da bi razlagal. Manjkal nam pa je." Po prvotni zmedi, ko so ob ponedeljkovem zboru na Brdu, ali Kampl pride ali ne, začeli v Leipzigu objavljati sporočila, da bo moral do konca okrevati po virozi, je predvideni motor slovenske igre objavil sporočilo, v katerem je napovedal vrnitev v reprezentanco za november.

Pozneje med novinarsko konferenco v drobovju stadiona Stožice se je belokranjski Bric znova vrnil k primeru Kampl in podrobneje obrazložil: "S klubi ne govorim, ampak z igralci. To je stvar zveze. Če je igralec poškodovan, pošljejo zahtevek. Primer Kampl. Ne vem, ali bi imelo smisel, da bi s temperaturo prišel sem. On ves teden ni treniral in ni igral pri Rosenborgu (v Evropski ligi). Treniral je samo v petek in se je počutil dobro. Nato v nedeljo ob polčasu tekme ni bil več dobro in je dobil infuzijo ter bi z infuzijo moral priti sem."

Prišla in igrala sta tudi načeta Šporar in Dervišević
Vseeno so bili tudi bolni oz. načeti nogometaši na reprezentančnem zboru in na voljo za igro kljub zdravstvenim težavam. Kavčič priznava, da gre od primera do primera: "Po drugi strani bi moral priti vsak ali je bolan ali ne. Greš na zaupanje. Andraž Šporar, recimo, je poslal sporočilo že iz Bratislave, imel je težave (s prepono, zaradi česar v torek ni igral), pa bi lahko izpustil. Tudi Amir Dervišević je bil tukaj."

Iličić tvegal težave v Atalanti, ker je prišel
Zaradi primera Oblak in Kampl je toliko bolj izstopal Josip Iličić, ki se je že ob samem zboru na Brdu izpostavil v soj medijskih luči in prevzel odgovornost ter vlogo vodje, kar je prenesel tudi na igrišče. A prva tekma, ki jo je v celoti odigral v sezoni 2018/19, se ni dobro končala za najbolj ustvarjalnega in nogometno nepredvidljivega slovenskega reprezentanta. Z izključitvijo, zaradi česar na prvi novembrski tekmi proti Norveški ne bo mogel biti ključni igralec v lovu za nujno zmago, ki jo Slovenija potrebuje, če ne želi izpasti v Ligo D.

"Če Iličić ne bi čutil, da mu to nekaj pomeni ... Tvegal je morda neigranje ali težave v Atalanti," je Kavčič še izpostavil Iličićevo drzno reprezentančno držo, ki naj bi bila v naslednjih tednih zgled in navdih, da bodo Slovenci le splezali iz črne luknje. A vanjo so padli ravno pod taktirko Tomaža Kavčiča, čigar stolček je močno majav. Vprašanje je, ali lahko NZS presliši jasno večinsko mnenje slovenske nogometne javnosti ali slepo verjame selektorjevim zagotovilom, da so na pravi poti in bo Slovenija marca prava.