19. decembra smo videli njegov zanimiv prihod v Džedo v črno-rumenem šalu, 8. februarja izvedeli za njegovo slovo od "tigrov", potem pa praktično nič več. Včeraj nam je v pogovoru le zaupal nekaj podrobnosti o svoji izkušnji na Bližnjem vzhodu, pa tudi o načrtih za prihodnost.

Zdaj trener Španec
Menjave v vodstvu kluba, težave s poškodbami in odhodi pomembnih igralcev zaradi neizplačanih plač, obveznosti za olimpijsko reprezentanco ... Vse to je otežilo delo 50-letnemu Mariborčanu, ki je na prvo zmago v prvenstvu morali čakati šest tekem, skupaj pa v vseh tekmovanjih v nekaj manj kot dveh mesecih v statistiko vpisal tri zmage, dva neodločena izida in sedem porazov.

Konec februarja je v Džedo prišel španski trener Raul Caneda, Al Ittihad je v domači ligi trenutno na šestem mestu, v azijski ligi prvakov pa je v zadnjem mesecu premagal klube iz Uzbekistana, Katarja in Združenih arabskih emiratov.

Se najde tudi čas za obisk kakšne tekme vašega sina, ki igra za Dravinjo?
Ne, ne hodim na njegove tekme. Nočem ga obremenjevati s spremljanjem na tekmah, ker imajo ljudje že tako veliko povedati.

Pred dvema tednoma je proti Šenčurju zadel s prostega strela z velike razdalje. Očitno gre po vaših stopinjah ...
Pomembneje kot njegov zadetek je, da klub zbira točke in lahko ostane v drugi ligi (trenutno je na zadnjem mestu, op. a.).

Ste si po prekinitvi pogodbe z Al Ittihadom tudi v Savdski Arabiji privoščili kaj oddiha?
No, to ni ravno kraj za oddih, čeprav gre za krasno obalo Rdečega morja. Gre za specifično kulturo. Dol sem šel zaradi posla, sem pa na koncu tudi nekaj pogledal. To je zanimiva dežela z zanimivo tradicijo.

Opišite nam malo takratno dogajanje. Kako ste sprejeli vse skupaj, je bilo razočaranje veliko?
Ne, zakaj razočaranje? Vedel sem, kam grem in kakšna so izhodišča. Tudi večja trenerska imena so tam "padala", vedel sem, kakšno izhodišče imam in da je angažma lahko kratkega roka. Če bi vedel, da bom imel toliko težav okoli igrišča, ne bi šel nikoli tja. Če ne bi šel, pa bi mi bilo vse življenje žal. To je velik klub z neverjetnimi navijači in super korektnimi ljudmi.
Usodni so bili trije zaporedni porazi v desetih dneh. Kdaj in kako so vam sporočili, da prekinjajo sodelovanje z vami?
Po nekaj slabih rezultatih se pač prekine pogodba, ne bi rad na široko razlagal. Pogodba je bila že tako dogovorjena za kratek čas, zato ni bilo to nič posebnega in strašnega. Zelo korektno smo se razšli. Prepričan sem, da bo še kakšna služba zame na Arabskem polotoku.

Mile Ačimović je ob vašem odhodu v Džedo za enega od slovenskih medijev izjavil naslednje: "Če se po delu v Savdski Arabiji, podobno velja tudi za Kitajsko, želiš vrniti v Evropo, je to lahko zelo zoprno. Začeti je treba od začetka." Se vam zdi, da bi lahko imeli težave pri iskanju nove službe? Jo sploh iščete?
V tem trenutku ne. Izkušnje vsakega posameznika s tem koncem so različne. Lahko so izredno dobrodošle in napotek za nadaljnje delo, toda vse skupaj je treba osebno doživeti. Sam imam izredno pozitivno izkušnjo. Mislim, da mi bo to v nadaljnji karieri prišlo zelo prav.

Se kakšne možnosti že odpirajo ali si želite predvsem malo miru?
Miru v nogometu ni, niti nisem tak tip, da bi iskal mir. Ko je posel sklenjen, to povem. Neki stiki so, ko bo kaj konkretnega, boste že izvedeli. Gotovo bom ostal v nogometu. Najbolje se počutim na igrišču in v to smer razmišljam.

Imate občutek, da je hitra izguba službe v Savdski Arabiji kaj omajala vaš težko priborjeni ugled?
Zaradi česa? Ponavljam, treba je vedeti, kakšna so izhodišča. Greš v drugo kulturo, to je lahko samo dobrodošlo. Trenerski posel je pač takšen, da enkrat si, drugič te že ni. Čim prej se na to navadiš, bolje je.

Ste kljub predčasnemu odhodu prejeli plačilo za predvideno polletno zvestobo klubu v celoti?
Znova bi poudaril, da so bili ljudje v klubu zelo korektni, drugega pa ne mislim komentirati. Tudi neumnosti, ki sem jih prebral v slovenskih medijih v zvezi s tem, ne.

Mislite s tem tudi na odziv nekdanjega predsednika NZS-ja Ivana Simiča, ki je pikro komentiral vaš hiter odhod iz Savdske Arabije?
To je pa zadnje, o čemer razmišljam. Pokazal je svoj karakter.

Ob prihodu v Savdsko Arabijo ste povedali, da mislite, da finance ne bodo ovira pri vašem delu in morebitnem novačenju okrepitev ter da z denarjem, vsaj kakor ste dobili občutek, ni težav. Pozneje se je izkazalo, da ima klub finančne težave. Ali ob vašem podpisu pogodbe nič ni kazalo na to, da se nekaj "kuha"?
Vse, kar se tega tiče, sem že povedal. Ne mislim znova razlagati. Nekatere stvari so se razvijale drugače, kot sem pričakoval. Nisem bil niti prvi niti zadnji, ki ga je doletelo kaj podobnega. To je zgodba, ki je končana.

Nekateri pokrovitelji v klubu so se umaknili. Zakaj? Samo zaradi slabših rezutatov ali se tudi tam pozna finančna kriza?
Ne vem. To so zadeve, ki so tam strogo ločene. Ne morem tega komentirati.

Ste želeli v klub pripeljati kakšnega Slovenca? Je bil kdo blizu podpisa pogodbe?
Bilo je nekaj stikov, a to je bila ena od zadev, pri kateri se nisem strinjal s politiko kluba. Prepričan sem, da je v Sloveniji kar nekaj igralcev, ki bi lahko tam naredili dobro kariero. Tu je prišlo do manjšega kratkega stika.

Kaj vas je pri življenju v tem delu sveta najbolj presenetilo?
Kot sem že rekel, izkusiti ga je treba na lastni koži. Savdska Arabija je specifika. Njihova islamska kultura, navade. Meka je oddaljena 70 kilometrov. Mogoče sem predolgo evropsko razmišljal. Ko sam vidiš, kako in kaj, začneš drugače razmišljati. Vse skupaj je bilo pozitivno. Ljudje so zelo odprti in prijazni. Tudi družina je vse dojemala zelo pozitivno.

Ste ostali v stiku s kom iz kluba?
Stiki ostajajo, prepričan sem, da me bo še kdaj zaneslo na Arabski polotok.

Spremljate njihove rezultate?
Zdaj igrajo dobro, razmere so se uredile, prišli so novi ljudje in nekaj izkušenih igralcev, tudi reprezentantov. Tamkajšnji klubi so zelo močni. V prvenstvu je zaostanek že prevelik, mogoče lahko naredijo kaj v pokalu. Izpostavil bi fantastične navijače, to je nekaj neverjetnega. Že v Mariboru sem imel lepe izkušnje z navijači in tudi to, kar sem doživel v Džedi, je neverjetno. Kakšna vera v klub. To sem si vedno želel, tudi na to se moraš navaditi. Rekel bi, da tudi izkušnje drugih trenerjev kažejo, da če ti tam uspe doseči pravi rezultat, lahko postaneš mali bog. Ali pa Alah (smeh). Bila je zanimiva zgodba, čeprav za kratek čas. Če potegnem črto, zdaj vem, zakaj gre.

Najbrž spremljate tudi dogajanje v slovenskem nogometu. Kako komentirate odločitev Roberta Korena in Milivoja Novakovića, ki sta se poslovila od reprezentance?
To je njuna legitimna pravica in njuna osebna odločitev.

Ste imeli občutek, da bo tako, že jeseni, ali se vam je zdelo, da bi lahko vseeno nadaljevala reprezentančno kariero?
Niso pomembni moji občutki, to je njuna osebna stvar in stvar ljudi, ki odločajo o tem. Deleža obeh igralcev pri naših uspehih pa ne more nihče izbrisati. Zdaj ne razmišljam o teh stvareh. Treba je spoštovati njuno odločitev in to, kar sta naredila za našo reprezentanco.

Bo vaš Maribor jeseni znova igral v Evropski ligi ali celo v Ligi prvakov?
Na igrišču Maribor raste iz polsezone v polsezono. Pokazal je, da se v našem prostoru da narediti odmeven evropski rezultat. Na žalost je še vedno veliko tistih, ki jim gre to v nos. Namesto da bi iz tega vsi potegnili več, tudi iz tega, kako Maribor deluje zunaj igrišča, se nekateri obnašajo "po slovensko". Mislim, da bi morali to izkoristiti vsi v klubskem nogometu, ne samo v Mariboru. Težko pa je kontinuirano dosegati vrhunske rezultate s takšnimi finančnimi zmožnostmi, to niso enostavne stvari. Maribor se je izkopal iz finančnih težav sam, s svojim načinom dela. Skrbeti za finance in ob tem postavljati mejnike je izredno težko. Želja seveda je, klub je na zdravih temeljih in Maribor je v tem veliko pred drugimi. Naj drugi izkoristijo to v pozitivnem smislu, ne pa da vedno nekaj iščejo.